Slovenija
18351 ogledov

"Razmere na terenu so nevzdržne"

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
Po neuradnih podatkih je bila škoda, ki jo je povzročila divjad, v letu 2021 bistveno večja od leta pred tem. "Hrane v naravi ni bilo dovolj, številčnost divjega prašiča pa zelo velika. Razmere na terenu so nevzdržne," opozarjajo na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije.

Škoda je odvisna od razpoložljive hrane v naravi

Škode po divjadi vseskozi naraščajo, kar je "logična posledica tega, da se populacije divjadi nenehno povečujejo, ker odstrel ne sledi reprodukciji", pravijo na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (KGZS). Največ škode na kmetijskih površinah naredijo divji prašiči, od 70 do 75 odstotkov, ostalo pa v večini jelenjad in srnjad.

Po podatkih lovskih organizacij je škoda v zadnjih letih močno narasla. Na KGZS pojasnjujejo, da so posamezne "špice", razvidne iz tabele (v letu 2013, 2017 in 2019), posledica velikih škod po divjem prašiču. "Ravno za te je značilno veliko nihanje, odvisno od razpoložljive hrane v naravi," pravijo.

Takšna "špica" bo verjetno tudi za leto 2021, saj je po neuradnih podatkih škoda bistveno večja od leta pred tem, pravijo na KGZS. "Hrane v naravi ni bilo dovolj, številčnost divjega prašiča pa zelo velika. Razmere na terenu so nevzdržne," dodajajo.

Ob tem opozarjajo, da škoda v gozdovih zaradi objedanja in lupljenja ni ovrednotena, predstavlja pa velike motnje pri razvoju mladega gozda.

Podatki ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pa vključujejo nekoliko daljši časovni pregled, v katerega so vključene vse divje živali, ki so klasificirane kot "divjad".

Vse divje živali niso klasificirane kot "divjad"

Po definiciji državnih organov sicer vse divje živali niso klasificirane kot divjad. Kot pojasnjujejo na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) lahko "divje živali" v grobem razdelimo na dve skupini, in sicer na zavarovane prostoživeče živalske vrste (mednje sodijo velike zveri kot rjavi medved, volk in ris) in divjadi (npr. jelenjad, divji prašiči, srnjad, gamsi ipd.).

Upravljanje z zavarovanimi prostoživečimi živalskimi vrstami je v pristojnosti ministrstva za okolje in prostor (MOP), na MKGP pa so pristojni za upravljanje z divjadjo.

medved Slovenija Grozljiv prizor iz Kočevja: Z avtom namerno zbil medveda

KGZS: Upravljanja z volkom in medvedom praktično ni

Na KGZS pojasnjujejo, da je za škodo po medvedu značilno veliko nihanje, saj je ta v veliki odvisnosti od razpoložljive hrane v naravi. Medved je namreč pretežno rastlinojed, spominjajo.

Kako je s škodo po volku? Ta je po njihovih podatkih eskalirala leta 2007, sledil pa je upad. "V zadnjem času se škode spet povečujejo, saj upravljanja z volkom (pa tudi medvedom) praktično ni," trdijo. Razlog za to vidijo v odločitvi Upravnega sodišča, ki je "zaradi tožb nekaterih naravovarstvenih organizacij zaustavilo odstrel"

Upravno sodišče je odstrel 220 medvedov zadržalo marca lani. Do takrat je bilo odstreljenih 112 medvedov.

Odškodnina? Odvisno, kje

Lastniki, katerim naredi škodo divjad ali zavarovane vrste, so sicer upravičeni do odškodnine, vendar pod določenimi pogoji. Odvisno je tudi, katera žival je škodo povzročila in kje.

Kot pojasnjujejo na KGZS, so za škodo, ki jo na lovnih površinah povzroči divjad, odgovorni upravljavci lovišč, škodo ocenjujejo njihovi pooblaščenci. Za škodo na nelovnih površinah (torej v bližini naselij, v sadovnjakih in podobno) pa odgovarja MKGP. Škodo na teh površinah ocenjujejo pooblaščenci iz Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS).

Za škodo po zavarovanih vrstah (medved, volk, krokar, kormoran, bobri ipd.) pa odgovarja MOP, prav tako pa jo ocenjujejo pooblaščenci iz ZGS.

Medved | Avtor: Profimedia Profimedia
Škodo dobijo oškodovanci povrnjeno le, če so ravnali kot dobri gospodarji in so naredili vse potrebno, da bi obvarovali svoje premoženje pred nastankom škode. To je, tako KGZS, še posebej pomembno takrat, ko je nastanek škode objektivno pričakovan. Obstajajo sicer različni načini varovanja premoženja – odvisno, kaj se varuje in pred katero vrsto divjadi oziroma zavarovane vrste.

Za nelovne površine načine varovanja določa Pravilnik o minimalnih pogojih za zaščito posameznih nelovnih površin. Oškodovanci morajo zahtevam zadostiti, sicer niso upravičeni do odškodnine. Za zavarovane vrste pa način varovanja določa Pravilnik o primernih načinih varovanja premoženja in vrstah ukrepov za preprečitev nadaljnje škode na premoženju.

"Nekatere lovske družine plačujejo hitreje, nekatere pa z zamikom"

Zakon o divjadi in lovstvu natančno določa postopek uveljavljanja odškodnin za škodo po divjadi in po zavarovanih vrstah, določa pa tudi višino odškodnine. Škoda po divjadi je določena v višini tržne odkupne cene iz preteklega leta, revalorizirane z višino inflacije. Cene objavi Statistični urad RS.

Komisijo za določanje višine škode na kmetijskih in gozdnih kulturah sestavljajo predsednik ali njegov namestnik (predstavnik MKGP), ter dva člana ali njuna namestnika. En član komisije in njegov namestnik sta usposobljena za kmetijsko stroko (predstavnik KGZS), drugi član komisije in njegov namestnik pa za gozdarsko in lovsko stroko (predstavnik Zavoda za gozdove Slovenije).

Za škodo po zavarovanih vrstah pa se še vedno uporablja cenik iz leta 2008, zato lahko po navedbah KGZS pri ocenjevanju  škode prihaja do velikih anomalij v primerjavi z dejanskim stanjem.

Ris Intervju Vizita za živali Velike zveri na meji izumrtja zaradi različnih interesov

Poleg tega za povrnitev oziroma izplačilo škode ni zakonsko opredeljenega roka, zato so prakse zelo različne, opozarjajo. "Nekatere lovske družine plačujejo hitreje, nekatere pa z zamikom," pojasnjujejo. Praviloma naj bi bile vse škode s strani lovskih družin in lovišč s posebnim namenom (LPN) poravnane do konca koledarskega leta.

Drugače je pri škodah po zavarovanih vrstah. Čas izplačila je namreč odvisen tudi od razpoložljivih sredstev na tej proračunski postavki. Večinoma so izplačila tekoča, dogajalo se je pa že, da so morali oškodovanci na izplačilo odškodnine čakati tudi eno leto, pravijo na KGZS. 

nina.sprohar@styria-media.si

 
Komentarjev 16
  • eminenca 18:39 16.januar 2022.

    lastniki gozdov naj veselo plačujejo davke, zato, da se bo divjad nemoteno pasla, za pašnike in njive naj zopet plačujejo davke, da se bodo prašički lahko pasli in razrili vse kar jim paše ... vse v imenu revolucije, ker država ...prikaži več se bo kmalu spremenila v živalski vrt

  • rd2dmk2 10:31 16.januar 2022.

    pustite medvede na miru.. in to pomeni da gozd ni vaš, za vaše adrenalinske športe. 20 cm snega pa po gozdu srečavam kolesarje . žival bi rada imela mir, in kot kaže ga bo našla na naših dvoriščih, ker ste ...prikaži več vi stalno na "njihovih".. ni treba vam je galamit po gozdu, lahko ste , samo se obnašajte primerno, poslušajte kaj vam gozd pripoveduje in uživajte v koncertu, kot bi bili v Cankarjevem domu.. saj tam tud ne galamite med nastopom. in tako boste lahko videli in srečali v miru kaj lepega.

  • Avatar Sreten Lukić
    lluckyss 08:27 16.januar 2022.

    Pri nas so problem lovci, ki državna in zasebna zemljišča uporabljajo za gojenje divjadi, namesto, da bi s selektivnim odstrelom uravnavali njih število !! Vse s ciljem lovskega turizma in komercialnega odstrela in mnogi med njimi se poslužujejo tudi krivolova...Vsak ...prikaži več kmet ve, da če hoče imeti velik naraščaj v svinjaku, nabavi pet svinj in enega merjasca in ne obratno...In odstrel lovcev sledi tej kmečki logiki...