Članstvo največje vladne stranke Gibanje Svoboda je na volilnem kongresu stranke v Kopru aktualnemu predsedniku in premierju Robertu Golobu podelilo nov štiriletni mandat na čelu stranke. Števila glasov na kongresu niso razglasili, pač pa zgolj predsednika stranke.
Golob se je članstvu zahvalil za izkazano zaupanje
Golob je v nagovoru članstvu dejal, da je ponosen na stranko, saj ta deluje s srcem. Ponosen je na skupno prehojeno pot, saj da so dosegli vse, kar so sanjali in si zastavili. Ko so se z zanosom podali na volitve, so namreč vedeli, da nočejo, da se ponovi "tisto, kar imamo".
Sanje o svobodni Sloveniji so uresničili, meni. Hkrati pa so se lotili najtežjih sprememb, ki ne bodo vidne v prvem mandatu. "V tem so vidni le manj prijetni deli, ki so zarezali v pravice in tudi privilegije," je dejal, rezultati pa bodo vidni v naslednjih letih.
Napake v politiki naj ne bi bile dovoljene, a se stanja ne da spremeniti, če ne poskusiš in se iz napak tudi nekaj naučiš in to je tisto, kar po njegovem mnenju dela Svobodo drugačno. Napake so pozitivne, k temu se navsezadnje spodbuja tudi otroke, je prepričan. "Bodimo še mi en velik vrtec, ker vemo, da se moramo iz napak učiti," je dejal. V viziji svobodne Slovenije je izpostavil štiri stebre – socialno državo, družbo znanja, gospodarsko uspešnost in razvoj ter varnost in odpornost.
Med dosežki mandata je kot najbolj pomembno izpostavil zdravstveno reformo in ločitev javnega ter zasebnega zdravstva. Pri tem ne gre toliko za novo vizijo kot za logičen zaključek korakov, začetih v tem mandatu. Za zaključek zdravstvene reforme potrebujejo še vsaj dve leti trdega dela, ocenjuje.
Sistem dolgotrajne oskrbe je označil za največji civilizacijski dosežek te vlade, "ker bo poskrbela za tiste, ki sami zase sicer ne bi mogli poskrbeti". Ko imamo delujočo socialno državo, lahko ustvarjamo novo vrednost v gospodarstvu, je dejal in ob tem izpostavil stabilne makroekonomske kazalce.
Izpostavil je tudi plačno reformo v javnem sektorju, s katero so zaposlenim izkazali spoštovanje, uvedli pa bodo tudi božičnico. Med dosežki je izpostavil tudi krepitev verige znanja in inovacij.
Glede obrambe in varnosti je zagotovil, da bodo vlagali v sistem dvojne rabe. Pri iskanju poti do miru pa je naloga držav, kot je Slovenija, da drugim kaže pot. "In jo kaže," je sklenil.
V izteku mandata je tako Golob ocenil, da je danes njihova vizija zrela. "Danes vemo, katere korake moramo še izpeljati do konca, ker so že začeti," je dejal.
Hkrati pa je v nagovoru članstvu opozoril, da je trenutno Slovenija oaza miru, a to ni samoumevno. "Ko človek pogleda že v bližnjo soseščino, ne samo Evropo, in ko vidi porast desnega populizma, mora biti zaskrbljen. Desni populizem je trend, ne zato, ker bi bili ljudje nezadovoljni, desni populizem je trend, ker smo preveč pasivni. Zato je na vsakemu od nas, da to pasivnost da v predal," je pozval.
Desni populisti, ki so bili po njegovih besedah v Sloveniji na oblasti trikrat, so vedno dosegli enak rezultat "svojega eksperimenta", to je po Golobovih besedah finančno opustošenje države, med seboj skregani ljudje in teptanje človekovih pravic. Zato je po Golobovih besedah njihova dolžnost, da preprečijo četrt tak mandat, ne samo zdaj, pač pa za vedno.
Ključna razlika v politiki, ki jo vodijo sami, je pri tem po njegovi oceni v ustvarjanju razmer, v katerih bo lahko vsak posameznik odklenil svoj potencial do najboljšega. Te poti pa niso simpatične, ker niso enostavne, je pristavil. "Vsi vemo, kako težko je odrasti v osebo, ki bo samozavestna, ki bo verjela v svoje poslanstvo in ki bo imela znanje za to. To ni nekaj, kar ti lahko nekdo tretji obljubi, to je nekaj, kar lahko samo sam pri sebi ob pomoči okolja zgradiš," je sklenil.Ob zaključku nagovora je članstvo z vzkliki pozval, naj se borijo z njim. "Se boste borili za Svobodo? Se boste borili za Slovenijo? Naprej, Slovenija," je sklenil Golob.
Robert Golob – Nesporen obraz Gibanja Svoboda s svojstvenim političnim pristopom
Robert Golob se je iz gospodarstvenika v preteklih skoraj štirih letih prelevil v politika s svojstvenim načinom vodenja stranke in vlade. Ostaja nesporen obraz Gibanja Svoboda z močno podporo in brez izzivalcev ter eden ključnih politikov levega političnega pola, ki za zdaj spretno krmari med interesi družbenih skupin in čermi političnih tekmecev.
Samozavestnemu 58-letnemu Primorcu z veliko gospodarskimi izkušnjami so politični tekmeci leta 2022 napovedovali, da bo na političnem parketu le še eden od zvezdnih utrinkov, ki hitro zablesti, a tudi kmalu ugasne. A bo, kot kaže, za prvakom SDS Janezom Janšo šele drugi premier, ki mu bo uspelo pripeljati vlado v isti koalicijski sestavi do konca štiriletnega mandata. Tudi stranki, ki je s pripojitvijo nekdanjih LMŠ in SAB uspela konsolidirati politiko na levi sredini, javnomnenjske raziskave za zdaj kažejo relativno močno pozicijo.
Velja za politika z močnim kapitalskim zaledjem in družbeno močjo ter, podobno kot Janša, z zvestimi podporniki na eni in visoko odbojnostjo na drugi strani. Zato bržkone ni naključje, da med manjšimi in novonastajajočimi strankami obstaja želja, da bi uspele o volitvah sestaviti vlado brez obeh, kar pa za zdaj ostaja račun brez krčmarja.
Politično in vrednotno pa naj bi bil Golob Janšev antipod. Ob t. i. antijanša naboju in z napovedjo očiščenja nekaterih državnih struktur Janševih kadrov je v 2022 slavil rekordno zmago na parlamentarnih volitvah.
To je izkoristil tudi za nekatere zgodovinske premike in skozi parlamentarno sito spravil velik del zdravstvene reforme, ki je ni ustavila niti že več kot leto in pol trajajoča stavka zdravnikov. Pred dnevi je državni zbor sprejel tudi pokojninsko reformo z zgolj enim glasom proti. Pod streho je tudi reforma sistema plač v javnem sektorju, v teku sta šolska in pravosodna reforma, z veliko poporodnimi krči se začenja izvajati tudi dolgotrajna oskrba, ki se financira z novim prispevkom. Vladi je pod njegovim vodstvom tudi uspelo zajeziti energetsko krizo in privabiti nekatere tuje naložbe, so pa vladni mandat zagotovo zaznamovale tudi največje poplave v zgodovini države.
In kljub nekaterim spodrsljajem, kot je bila obljuba "srečnega konca" sodnikom in napoved ter umik nepremičninskega davka, je Golobu večkrat uspelo tudi "ujeti pravi trenutek" z nekaterimi ukrepi. Med njimi je bil 100-milijonski paket za upokojence.
Zdi se, da vedno bolj Golob razume tudi politične uzance. Čeprav se kdaj zdi, da je nekdanji uspešen gospodarstvenik še vedno preveč impulziven in "direktorski", njegovi politični sopotniki zatrjujejo, da so bile nekatere njegove najbolj nenavadne in odmevne poteze dobro premišljene.
Ena takih je bila napoved referenduma o izstopu Slovenije iz Nata. Pa tudi poziv k bojkotu referenduma o pokojninah umetnikov. Če se mu slednja ni iztekla po pričakovanjih, pa se mu prva, kjer so bili politični vložki bistveno višji, je. Slovenija bo dvignila obrambne izdatke skladno z zahtevami Nata.
Kot predsednik stranke je svojo pozicijo utrdil med drugim z nekaterimi kadrovskimi potezami. Tako je med drugim stranka pod njegovim vodstvom kmalu izključila poslanko Mojco Šetinc Pašek, s podpredsedniške funkcije pa se je umaknila Urška Klakočar Zupančič. Ta je bila pred današnjim kongresom potrjena tudi kot kandidatka za predsednico stranke, a je soglasje umaknila.
Je pa uspelo Golobu stranko, poslansko skupino in vladno koalicijo ohraniti razmeroma neranjeno ves mandat. Iz sprva 41-članske poslanske skupine je poleg Šetinc Pašek izstopil le še Tine Novak, v državnem zboru koalicija z nekaj izjemami nastopa enotno.
Eden bolj daljnosežnih pa je bil Golobov konflikt s Tatjano Bobnar, nekdanjo ministrico za notranje zadeve, ki naj bi ji Golob naložil "očiščenje" policije in to pogojeval z imenovanjem Boštjana Lindava na mesto generalnega direktorja policije za polni mandat. Golob trdi, da se je z Bobnar pogovarjal le na ravni dveh politikov, se pa z njegovim domnevnim vpletanjem v policijo ukvarja tudi protikorupcijska komisija. Nekateri ocenjujejo, da bi prav odločitev organov o tem lahko vplivala na Golobov politični položaj v prihodnosti.
Prav zaradi Bobnar se je njegova pot razšla tudi z Marto Kos, a sta odnose zakrpala, ko jo je vlada podprla za evropsko komisarko. Medtem pa se že cel mandat vlečejo napetosti med Golobom in predsednico republike Natašo Pirc Musar, ki so se najbolj plastično pokazale ob nezmožnosti imenovanja guvernerja Banke Slovenije.
Biografija
Robert Golob se je rodil januarja 1967 v Šempetru pri Gorici. Leta 1989 je diplomiral na Fakulteti za elektrotehniko, magistriral tri leta pozneje, doktorski naziv pa pridobil leta 1994. Po končanem doktoratu je kot Fulbrightov štipendist gostoval na Georgia Institute of Technology v Atlanti in se leta 1997 zaposlil kot docent na ljubljanski fakulteti za elektrotehniko. Je avtor številnih znanstvenih objav in referatov s področja trgov, optimizacije virov energije in načrtovanja elektroenergetskega sistema.
Leta 2002 je ustanovil zasebno podjetje Strela-G, ki ga je Istrabenz konec leta 2022 odkupil in dokapitaliziral. Pozneje sta Istrabenz in Gorenje ustanovila trgovca z elektriko IGES, pol tega pa je oktobra 2006 kupila državna Gen Energija in nastalo je podjetje Gen-I, ki ga je dolgo vodil prav Golob. Zadnji petletni mandat na čelu Gen-I je dobil leta 2016, s čela podjetja pa se je zaradi nasprotovanja tedanje vladajoče politike poslovil ob koncu rekordnega poslovnega leta 2021, ko je Gen-I ustvaril 3,4 milijarde evrov prihodkov in 71 milijonov evrov dobička.
Tako se je Golob politično aktiviral, sprva skozi gibanje Bodi sprememba, nato pa je bil konec januarja 2022 prvič izvoljen za predsednika stranke Gibanje Svoboda, v katero se je preimenovala stranka Zelenih dejanj, ki jo je sicer ustanovil Jure Leben. Ob tem se je naslonil tudi na nekatere kadre iz Gen-I, politično pa tudi na kadre iz kroga bivše LDS in Pozitivne Slovenije. Od njegove tedanje najožje ekipe danes vanjo zagotovo še vedno spada nekdanji novogoriški župan, danes pa podpredsednik stranke in vlade ter minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon.
Golob se je v državno politiko sicer vmešal tudi ob predčasnih volitvah leta 2011, ko je bil podpredsednik tedaj novinke na političnem parketu – Pozitivne Slovenije Zorana Jankovića. Tedaj je bil ob Jankovićevi nezmožnosti oblikovati vlado in po razpadu Janševe vlade med kandidati za premierja, a naj bi si tik pred zdajci premislil iz osebnih razlogov.
Po razkolu Pozitivne Slovenije se je Golob odločil za podporo Alenki Bratušek, ne Jankoviću, in postal podpredsednik njene stranke ZaAB. Ne glede na to je danes Janković eden Golobovih najglasnejših podpornikov, Bratuškova pa del Golobove ministrske ekipe.
Golob je bil aktiven tudi v lokalnem okolju, kot mestni svetnik v Novi Gorici, kjer ima Gibanje Svoboda tudi danes največjo svetniško skupino.
Odmeva tudi njegovo osebno življenje – je namreč novopečeni mož nekdanje manekenke in spletne vplivnice Tine Gaber Golob. Pred tem je bil že poročen in je oče treh otrok, a je do njih zelo zaščitniški in tega dela svojega zasebnega življenja ne razkriva javnosti.
Je pa razkril, da je ljubitelj rock glasbe iz 80. let, morja in košarke, četudi je bil sam kajakaš. V enem od predvolilnih videov pred prejšnjimi volitvami je navedel tudi, da je ponosen, da ima od 14. leta bolj ali manj enako frizuro. Dolgi lasje so bili tedaj njegov zaščitni znak, a jih je v zadnjih letih zamenjal za bolj uglajen videz visokega političnega voditelja.
Visoki politični vodja otroškega vrtca.
Welkom v klub fašistov. Norci še naprej plešejo, čeprav jim je Golob prek davkov pobral ves denar. Nor,bolj nor, tele. Plešimo
Zadnja slika: kakšni frisi!