O podaljšanju roka mora sicer odločiti ministrstvo za kulturo. Po navedbah predsednice DeSUS Aleksandre Pivec danes o vsebini predlogov niso razpravljali.
Predlagana medijska zakonodaja je sprožila nemalo odzivov v domači in tuji javnosti. Del očitkov je letel ravno na kratek, komaj nekajdnevni rok za javno razpravo, čeprav predlagane zakonske spremembe prinašajo kar nekaj bistvenih posegov v upravljanje in financiranje predvsem Radiotelevizije Slovenije in Slovenske tiskovne agencije (STA).
Kot je ocenila Pivčeva, je tri dni premalo časa, da bi predloge vsebinsko pregledali in vključili stroko, zato tudi koalicijski partnerji, ki jim je minister za kulturo Vasko Simoniti rešitve predstavil že pred približno dvema tednoma, danes o vsebini predlogov niso razpravljali. "Nobeden od nas ni strokovnjak za medijsko področje. Zakonodaja zahteva najprej strokovno razpravo in šele nato politične odločitve," je ponovila Pivčeva.
Do zgolj nekajdnevnega roka za javno razpravo o treh novelah medijskih zakonov je kritičen tudi varuh človekovih pravic Peter Svetina. Vsebinsko se pri varuhu v predloge še niso spuščali, rok pa je zagotovo prekratek, je dejal.
"Izvajanje javne službe ne sme biti izključno stvar vladajoče koalicije"
V reprezentativnih sindikalnih centralah, na katere so se obrnili sindikati, ki zastopajo zaposlene na RTVS, so danes vlado, DZ in poslanske skupine pozvali, naj se predlogi novel medijskih zakonov takoj umaknejo iz javne obravnave. Opozarjajo na škodljive posledice, ki bi jih spremembe prinesle, in zahtevajo transparentno usklajevanje predlogov. Pod poziv so podpisani Konfederacija sindikatov Slovenije Pergam, Zveza svobodnih sindikatov Slovenije, Konfederacija sindikatov javnega sektorja Slovenije, Konfederacija sindikatov 90 Slovenije in Konfederacija novih sindikatov Slovenije Neodvisnost.
Kot so zapisali, z zaskrbljenostjo spremljajo poskus spreminjanja svežnja medijske zakonodaje, ki po njihovi oceni močno posega v dejavnost javne službe, ki jo izvaja Radiotelevizija Slovenija (RTVS), s tem pa tudi ogroža več sto delovnih mest v javnem zavodu.
Zlasti predlog zakona o RTVS močno krči razpoložljiva sredstva za delovanje zavoda, onemogoča kakovostno izvajanje javne službe, ogroža delovna mesta, prinaša komercializacijo RTVS in jo s tem postavlja v veliko odvisnost od tržnih virov z vsemi negativni učinki, ki jih to prinaša za izvajanje javne službe in uporabnike storitev, so navedli.
Prepričani so, da je tak način sprejemanja zakonodaje, ki ureja delovanje javnih služb, nesprejemljiv, neodgovoren in škodljiv. "Izvajanje javne službe ne more in ne sme biti izključno stvar vladajoče koalicije, ki bi izvajanje javne službe prikrojila svojim potrebam, temveč gre za odločitev, ki mora biti pripravljena in sprejeta s soglasjem in v interesu širše javnosti in ob vključevanju vseh relevantnih deležnikov," so zapisali.
"Prepričan sem, da je treba stvari imenovati s pravim imenom. Gre za poskus nadzora nad dvema ključnima medijema v državi, javnima medijema, RTV Slovenija in STA, ki na nek način vsaj v principu zagovarjata pluralnost pogledov in pluralnost interesov. Zato morata taka tudi ostati," je poudaril predsednik konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj. Poudaril je, da se borijo ne le za ohranitev RTVS in STA, ampak tudi za to, da bi sami lahko še naprej izražali svoja mnenja v družbi.
Novinarji ob spremembah medijske zakonodaje zaskrbljeni
Aktiv novinarjev informativnega programa TV Slovenija je ob predlogu zakona o RTVS zaskrbljen, v njem prepoznava določbe, ki bi resno ogrozile obstoj RTVS kot nepogrešljivega sredstva za obveščanje javnosti. Meni, da je le nekajdnevna razprava za tako korenite spremembe nesprejemljiva, da pomeni žalitev za medije, njihove ustvarjalce in javnost.
Novinarji in ekipe informativnega programa opozarjajo, da se že dlje soočajo s finančno stisko, ki se kaže tudi v omejitvi službenih potovanj, kjer se novinarji neposredno seznanjajo z razmerami na terenu, pridobivajo informacije in jih posredujejo javnosti, so zapisali v sporočilu za javnost. Radiotelevizija Slovenija (RTVS) že z razpoložljivimi sredstvi težko izpolni vse naloge, ki jih nalaga zakonodaja in do katerih ima javnost pravico, opozarjajo. Svarijo, da bi dodatno zmanjšanje sredstev pomenilo ukinjanje nekaterih programov in posledično odpuščanje.
Izrazili so svojo podporo vodstvu RTVS, da še naprej vztraja pri tem, da se zakonodaja, ki bi bila po njihovi oceni izrazito v škodo javnemu zavodu, ne sprejme. Pristojne pa pozivajo, da storijo vse za zaščito programa, zaposlenih in ugleda hiše. "Ostro nasprotujemo tudi nameri vlade po uveljavljanju političnih interesov v javnem medijskem servisu, kar gre sklepati iz predlogov zakonov. Menimo, da bi bilo sprejetje predlagane zakonodaje velik korak nazaj tudi v zagotavljanju verodostojne obveščenosti javnosti, avtonomije in neodvisnosti," so še zapisali.
me veseli, da se je razprava podaljšala, da se folk seznani , kaj vse plačujemo ... orkester, produkcijo filmov, glasbe. digitalizacijo, cel kup programov tv in še nogo več radia ... vse super in fajn, ampak a se vam ne… ...prikaži več zdi pošteno da vsak plača kar uporablja, že tako plačujemo davke
stari bergant je vedno znova ponavljal vprašanje "kaj je nacionalni interes" ... sam pa ni dal odgovora ... interes je lahko vse, ampak socializma je konec ... kako se mora s tem prispevkom financirat produkcija filmov, pa oddajniki, pa digitalizacija… ...prikaži več ... pa naj jim še malco plačamo ... javno je javno , komerciala in programi pa morajo biti na trgu, razen osnovnih informacij na tv in na radiu ... zakaj mora bit 8 radijskih postaj? za koga ? kdor posluša naj plača, al pa naj zaslužjo z reklamam,
Če opozicija sedaj ne ustavi vlade je nesposobna in si zasluži da koalicija delo po Goebbelsovo z njimi!!