Bivši minister za zunanje zadeve Dimitrij Rupel trdi, da Ivo Sanader ni odstopil s položaja zaradi odnosov s Slovenijo. Po njegovem mnenju njegov odstop ne bo vplival na odnose med državama.
"Če je nujno, si lahko povemo vse, kaj si mislimo eni o drugih. Pri tem pa ne smemo dovoliti, da se nam zgodijo kakšne neumnosti. Veste, jaz se bojim incidentov, saj bi bilo to res slabo. Mnogi Slovenci letujejo na Hrvaškem. Ne želim si, da bi imeli težave. Dovolj je le ena iskra, da se zakuri ogenj, ena grda beseda, da pride do pretepa in obračunavanja," je še zaključil Rupel.
Vidas: Slovenija na morju zahteva 160 Blejskih jezer
Hrvaški strokovnjak za mednarodno pravo Davor Vidas je dejal, da Slovenija zahteva povečanje svojega teritorialnega morja v Jadranu za površino, enako površini 160 Blejskih jezer. Vidas se je s to izjavo odzval na pisanje slovenskega veleposlanika Vojka Volka v četrtkovem Delu, ki je dejal, da je Hrvaška po uradnih virih od leta 2002 do danes obseg svojega ozemlja povečala za 52 kvadratnih kilometrov.
Kot pojasnjuje hrvaški strokovnjak, je do omenjenega povečanja hrvaškega ozemlja prišlo zaradi natančnejših izmer in izračunov površine hrvaških otokov in obale, ki so bili objavljeni leta 2004, ko so bili tudi popravljeni zastareli podatki o številu hrvaških otokov in otočkov ter čeri, ki jih je zdaj 1246 in ne le 1185.
Vidas dodaja, da je po drugi strani Slovenija konec leta 2005 postavila zahtevo, naj njeno teritorialno morje sega do točke 5 iz Osimskega sporazuma in zamišljene točke T-6, obe pa sta precej več kot 12 navtičnih milj oddaljeni od njene obale.
To bi, sicer v nasprotju z mednarodnim pravom, pomenilo, da bi imela Slovenija skupaj 414 kvadratnih kilometrov teritorialnega morja, pravi Vidas. Dodaja, da je Slovenija v dokumentih za vstop v EU leta 1998 navedla, da ima 45 kilometrov obale in pripadajočih 180 kvadratnih kilometrov teritorialnega morja oziroma toliko, kolikor bi ji pripadlo, če bi meja s Hrvaško tekla po sredini Piranskega zaliva.
