Na zadnjih volitvah je največ glasov dobila stranka SDS, a ker zmagovalec volitev Janez Janša mandata za sestavo vlade ni sprejel, je vlado nato sestavil Marjan Šarec, ki je somišljenike našel v Socialnih demokratih, Stranki modernega centra, Stranki Alenke Bratušek in Demokratični stranki upokojencev. Trinajsta vlada RS pod vodstvom Marjana Šarca je s svojim delom začela 13. septembra 2018. Manjšinska vlada je marca 2019 podpisala sporazum z Levico, ki naj bi z vlado sodelovala projektno.
Levica je sodelovanje v vladi pogojevala z ureditvijo nekaterih področji, med drugim ukinitvijo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, odpravo prekarnega dela, ureditvijo stanovanjske politike. Sodelovanje je bilo burno. Po večkratni napovedi prekinitve sodelovanja je do tega dokončno prišlo novembra lani.
Dvignili minimalno plačo in socialne prejemke
Kot je v izjavi, v kateri je napovedal svoj odstop, dejal Marjan Šarec, Slovenija še vedno beleži stabilno rast, pozitivni so trendi zaposlenosti. Med dosežki, ki jih izpostavlja vlada, so dogovor o plačah s sindikati javnega sektorja, zvišanje minimalne plače, iz katere so od 1. januarja izvzeti vsi dodatki. Vlada je odpravila še zadnje varčevalne ukrepe na področju družinske in socialne politike, zvišali so se socialni prejemki. Podporo v državnem zboru sta dobila tudi proračuna za leti 2020 in 2021.
Kljub napovedim vladi ni uspelo ukiniti dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Prav tako še vedno niso bile izpeljane reforme pokojninskega in zdravstvenega sistema ter davčnega sistema. Težave se kopičijo na področju zdravstvenega varstva in dolgotrajne oskrbe. Slednje je poleg področja komunalnih odpadkov in skrajševanja čakalnih dob ter kadrovskih težav v zdravstvu, urejanje stanovanjske problematike, gradnje 2. tira in 3. razvojne osi vlada uvrščala na seznam svojih prioritet za leto 2020.
Marjan Šarec je svoj dostop utemeljil z besedami, da ta vlada s partnerjimi, ki jih ima, ni bila sposobna izvesti korenitih ali strukturnih reform.
Na dan odstopa premierja Marjana Šarca so bili v vladi finančni minister (v odstopu) Andrej Bertoncelj, minister za izobraževanje Jernej Pikalo, minister za zunanje zadeve Miro Cerar, ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek, minister za obrambo (v odstopu) Karl Erjavec, minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar, minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek, ministrica za pravosodje Andreja Katič, minister za javno upravo Rudi Medved, ministrica za delo Ksenija Klampfer, minister za zdravje Aleš Šabeder, minister za kulturo Simon Zajc, ministrica za kohezijo Angelika Mlinar, minister za Slovence po svetu Peter Jožef Česnik.
Preživel ustavno obtožbo in interpelacijo svojega ministra
Skupina poslank in poslancev, na čelu s prvopodpisanim Tomažem Liscem, je vložila ustavno obtožbo zoper predsednika vlade. Vladi so očitali, da ni udejanjila odločbe ustavnega sodišče glede financiranja javno veljavnih programov zasebnih osnovnih šol. Ustavna obtožbe ni bila izglasovana. Za so glasovali v SDS in SNS, v NSi so se vzdržali, ostale stranke pa so ji nasprotovale.
Ker naj bi obrambni minister Karl Erjavec nezakonito razrešil poveljnika poveljstva sil Slovenske vojske Miho Škerbinca, zlorabil obveščevalno-varnostno agencijo in zavajal o stanju vojske, je skupina poslank in poslancev s prvopodpisanim Žanom Mahničem 21. junija lani vložila interpelacijo zoper ministra. Interpelacijna ni bila izglasovana (35 za, 39 proti). Proti njej so glasovali poslanci LMŠ, SD, SMC, SAB in DeSUS, Levica je ostala vzdržana, podprli pa so jo v strankah SDS, NSi in SNS.
izjava predsednika vlade Marjana Šarca, na kateri je sporočil svojo odločitev glede ministra za kulturo Dejana Prešička
Težave tudi z drugimi ministri
izjava predsednika vlade Marjana Šarca, na kateri je sporočil svojo odločitev glede ministra za kulturo Dejana Prešička
Z ministri sicer Šarec ni imel sreče. V prvih šestih mesecih je moral zamenjati štiri. Najprej je odletel minister za kohezijo Marko Bandelli, ki mu je sledil minister za kulturo Dejan Prešiček. Dober mesec po Prešičku sta na isti dan odstopila še minister za okolje in prostor Jure Leben in minister za zdravje Samo Fakin.
Septembra je s položaja odstopil minister za kohezijo Iztok Purič, ki ga je v začetku januarja nadomestila Angelika Mlinar. Njena kandidatura je sprožila veliko polemik, napeto je bilo tudi v odnosu Marjan Šarca in Alenke Bratušek.
Po porazu na kongresu stranke DeSUS je slovo vladi napovedal minister za obrambo Karl Erjavec, dobre pol ure pred izjavo premierja Šarca pa je odstopil tudi finančni minister Andrej Bertoncelj.
