Pravni strokovnjaki so na okrogli mizi Arbitražni sporazum – da ali ne? skoraj soglasno rekli ne.
Menijo, da je arbitražni sporazum o reševanju problematike meje s Hrvaško v obliki, kot je zapisan zdaj, neustrezen. Kot najbolj sporne točke so izpostavili vprašanje stika z odprtim morjem, določitev o začetku delovanja arbitražnega sodišča po hrvaškem podpisu pristopne pogodbe Hrvaške z Evropsko unijo. Po besedah Cerarja sporazum predstavlja večje tveganje za Slovenijo kot za Hrvaško.
Kresalova sama na nasprotnem bregu
Edina, ki je zagovarjala nasprotno stališče, je bila notranja ministrica Katarina Kresal. Izpostavila je, da je s sporazumom vlada sprejela odgovornost, da reši pereč problem meje med Slovenijo in Hrvaško in da je s tem ''naredila ogromen korak naprej pri vprašanju, ki zastruplja odnose med državama''.
Potrata denarja ali korektnost
Kritični so bili tudi do ideje o posvetovalnem referendumu o arbitražnem
sporazumu. Zdi se jim neodgovorno, da vlada razpisuje referendum o tako zahtevni in kompleksni temi in s tem svojo odgovornost prelaga na državljane.
Poleg tega bi bil nesmiseln, saj referendumska odločitev ne more vplivati na vsebino sporazuma. Sporazum zato razumejo kot politični manever in kot nepotreben finančni strošek.
Ministrica Kresalova je tudi na tej točki oporekala kritičnim mnenjem, saj vlada s tem, ko želi izvedeti mnenje državljanov, kaže svojo korektnost.
