Brkinski sadjarji se spopadajo z velikimi težavami pri prodaji. Rešujejo jih italijanski kupci.
Na trgovskih policah se tako znajde marsikaj. Zgolj na videz lep in debel sadež, kot opozarja Čuček, namreč ni garancija za kakovost, prej obratno.
"Za veletrgovce je preprostejše nabaviti veliko količino jabolk naenkrat kot pa pri številnih kmetih po manj. Poleg tega kmetom postavljalo prezahtevne pogoje, kar je glede na sadeže, ki se nato znajdejo na policah, paradoksalno," dodaja Danijela Volk iz Kmetijske zadruge Ilirska Bistrica. Kot opaža, se prav zaradi velikih težav pri prodaji sadovnjaki v Brkinih – razen redkih izjem – ne obnavljajo več, nekateri se celo opuščajo.
Domača jabolka v šole
Kot pravi Volkova, male sadjarje rešuje prodaja na domu, zlasti Italijanom, in v zadnjem času tudi prodaja na kmečkih tržnicah.
"Za nas bi bilo dobro, če bi vsaj različne javne ustanove, kot so šole, vrtci, bolnišnice, domovi za ostarele pri nabavljanju sadja dajale prednost lokalnim proizvajalcem," meni Čuček. Volkova dodaja, da bi bila rešitev tudi skupna zadruga, a se je pred leti takšen poskus izjalovil. Prodaja Fructalu pa se sadjarjem zaradi zelo nizkih cen zdi skoraj ponižujoča.
Nizke odkupne cene
"Jabolka nam lahko pripelje vsak sadjar, ki želi. Res pa je, da je cena zaradi velike ponudbe nizka," odgovarja Uroš Lozej, direktor nabave v Fructalu, ki od manjših kmetov s Primorske odkupi okrog 40 odstotkov jabolk, preostalo od večjih, dolgoletnih partnerjev.
Odkupna cena zlatega delišesa (za kašaste proizvode) je od 10 do 12 centov, za mešane sorte za industrijsko predelavo pa od 3,5 do 4,5 centa za kilogram. Prvega bodo letos odkupili okrog 900, drugih pa okrog tisoč ton, kar je malo več kot lani.
V Mercatorju in Tušu je, kot so nam zagotovili, delež v Sloveniji pridelanih jabolk več kot 80-odstoten. Toda pri obeh trgovcih pravijo, da domači kmetje ne zagotavljajo zadostne količine, pogosto pa tudi ne ustrezne kakovosti.
