Tudi ta cilj je zelo optimističen. Na kocki je veliko, a bo ob kopici različnih interesov težko najti najmanjši skupni imenovalec.
Analitik bruseljskega think tanka European Policy Centre (EPC) Janis Emmanouilidis je pred enim letom v komentarju za STA ocenil, da je do naslednjega večletnega evropskega proračuna še dolga in trnova pot, ter izrazil dvom, da je dosegljiv že letos. Dopustil je celo možnost, da pravočasnega dogovora prvič v zgodovini EU sploh ne bo.
Njegova ocena velja še danes. Del napovedi se bo uresničil na decembrskem vrhu, saj dogovora ne pričakuje nihče, čeprav vsi opozarjajo, da ga je treba doseči čim prej, da bodo lahko kmetje, raziskovalci, študenti in drugi upravičenci do evropskega denarja nadaljevali svoje delo.
Na vrhu unije 12. in 13. decembra se pričakuje konkretne usmeritve in nov zagon za pogajanja s ciljem dogovora v februarju. Kljub temu je po mnenju številnih opazovalcev malo verjetno, da bo dogovor mogoče doseči med hrvaškim predsedovanjem v prvi polovici prihodnjega leta. Prva resna možnost zanj naj bi bila med nemškim predsedovanjem EU v drugi polovici prihodnjega leta.
Finski pogajalski okvir bo razočaranje
A najprej je na potezi finsko predsedstvo EU, ki bo pred vrhom predlagalo pogajalski okvir s številkami oziroma razponi številk. Finska ministrica za evropske zadeve Tytti Tuppurainen je nedavno na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta v Strasbourgu dejala, da bo predlog zagotovo povzročilo razočaranje, čeprav je uravnotežen.
"Plačati bomo morali več in žal bodo nekateri morali prejeti manj," je finska ministrica stvarno povzela stanje. Finsko predsedstvo je po njenih besedah predvidelo največji delež pogače za nove programe, obenem pa se zaveda pomena kohezijske politike za enotnost unije in zadostnih sredstev za kmete, da bodo lahko razvijali vzdržno kmetijstvo.
V finskem osnutku, ki je zaokrožil pred oktobrskim vrhom, je bil predviden razpon za sedemletni proračun unije od 1,03 do 1,08 odstotka bruto nacionalnega dohodka (BND). Evropska komisija je predlagala 1,11 odstotka, Evropski parlament pa zahteva 1,3 odstotka BND. Vselej je tako, da želijo članice predlog komisije oklestiti, parlament pa zahteva še več denarja. Sedanji večletni proračun znaša odstotek BND.
Ta finski osnutek je naletel na ostre kritike zlasti v neto prejemnicah, saj je ugodnejši za neto plačnice. Pet neto plačnic - Nemčija, Švedska, Danska, Avstrija in Nizozemska, ki se jih je prijelo ime varčnih pet, sicer vztraja pri odstotku in nasprotuje kakršnemu koli povečanju proračuna, medtem ko neto prejemnice nasprotujejo rezom v kohezijski politiki.
Med najbolj spornimi točkami pogajanj so tako rezi v dveh tradicionalnih evropskih politikah: koheziji, ki je v osnovi namenjena zmanjševanju razlik med bogatimi in revnimi regijami, ter v skupni kmetijski politiki, kjer kleščenju sredstev odločno nasprotuje Francija. Že tradicionalno kompleksna pogajanja sicer tokrat še dodatno otežuje brexit, ki je trenutno predviden do konca januarja.
Pozivi h konstruktivnosti in razumu
Da bi umirili ostro bitko med neto plačnicami in prejemnicami, so v komisiji pred časom pripravili pravo komunikacijsko ofenzivo s temeljnim sporočilom, da je osredotočanje na vprašanje, ali članica EU v evropski proračun vplača več, kot iz njega dobi, zgrešeno, saj je metodologija izračunavanja neto položaja zelo pomanjkljiva, prednosti članstva države v uniji pa precej širše.
EU potrebuje ustrezen proračun, ki ga je treba osredotočiti na podnebje, inovacije in migracije, ne na 0,1 odstotka BND EU, na kar so članice trenutno osredotočene, pa je bil kritičen bivši predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy, ki opozarja, da bo prihodnji večletni proračun prvi politični preizkus za novo vodstvo institucij unije.
Za Slovenijo ključna kohezija in razvoj podeželja
Za Slovenijo so v pogajanjih ključni trije cilji: čim manjše znižanje sredstev za kohezijsko politiko in pri tem preprečitev izrazitega zmanjšanja sredstev za razvitejšo od dveh slovenskih regij, Zahodno Slovenijo, ter čim manjši upad sredstev za razvoj podeželja.
Ob tem se zavzema za čimprejšnji dogovor, saj bi ji ta zagotovil več kohezijskih sredstev. Pozneje kot se dogovor doseže, poznejši statistični podatki se uporabljajo pri izračunavanju kohezijskih sredstev, kar zaradi krepitve razvitosti Slovenije poslabša izračun zanjo.
Slovenija je sicer v začetku novembra skupaj z drugimi prijateljicami kohezije - Bolgarijo, Češko, Ciprom, Hrvaško, Estonijo, Grčijo, Latvijo, Madžarsko, Litvo, Malto, Poljsko, Portugalsko, Romunijo, Slovaško in Španijo - podpisala praško izjavo v sedmih točkah. Izpostavljajo, da je kohezija ključno naložbeno orodje EU, in pozivajo k ohranitvi sredstev na ravni sedanjega finančnega okvira.
Slovenija je tudi v skupini osemnajstih članic brez proračunskih popustov ali rabatov, ki so pripravile neuradni dokument, v katerem se zavzemajo za odpravo vseh rabatov v novem večletnem proračunu. V tej skupini so vse prijateljice kohezije razen Hrvaške ter Francija, Italija in Luksemburg.
Članice brez popustov izpostavljajo, da proračun EU ni bil zasnovan kot sistem fiskalnega izenačevanja, temveč za financiranje skupnih politik. To je postavila na glavo britanska železna dama Margaret Thatcher z znamenito zahtevo, da hoče nazaj svoj denar, ki je vodila v dogovor o britanskem rabatu v Fontainebleauju leta 1984. Brexit je tako naravna priložnost, da se s to prakso prekine.
ma to je tudi če tale eu, po eni strani karajo je fajn kjer se deli keš, ampak ne vem za koga po drugi pa pravila tak in taka ... pa saj samo res vprasaj samo kdo je kaj naredil… ...prikaži več za napredek, al je še v vseh glavah samo kako bi kaj pokasiral, da bi si kupili stvari, ki bi jih čez pol leta vrgli v smeti ... primitivizem, folk je pa tak kot je, nobena evropa ga ne bo spremenila