Gospod Kos, se protikorupcijska komisija ukvarja z nakupom oklepnikov patria?
S primerom Patria se ukvarjamo že več kot leto, Mors in vsi drugi udeleženci so zelo kooperativni, do konca meseca bomo izdelali načelno mnenje.

Ste zaznali elemente korupcije v primerih koncentracije lastništva v Pivovarni Laško in Termah Čatež?
Za zadevo Pivovarna Laško smo ravno v ponedeljek dobili prijavo, tako da zbiramo dokumentacijo. V primeru Term Čatež prijave nismo prejeli. Takšna koncentracija lastništva nas ne preseneča, saj je pogosta tudi v drugih podjetjih.

Ste v komisiji pozorni, če kdo nenadoma obogati? To se je zgodilo v primeru Pivovarne Laško – Danijela Rakovič je čez noč pridobila enormno bogastvo.
Pozorni smo le, če nenadoma obogatijo funkcionarji, navedena oseba pa v to kategorijo ne spada. Nismo komisija za ugotavljanje izvora premoženja. Samo zato, ker so nekateri ljudje zelo bogati, ne začnemo delati.

Ste že obravnavali primer korupcije v kateri od nadzornih institucij, na primer na uradu za varstvo konkurence?
Pri zgodbi okoli Vzajemne smo začeli delati ravno zato, ker smo začeli obravnavati delo urada za zavarovalni nadzor. Urada za varstvo konkurence nismo posebej obravnavali, imamo pa prijavo zoper Agencijo za trg vrednostnih papirjev. V komisiji nas najbolj boli branik, ki ga je postavila slovenska država v obliki nadzornih institucij, ki naj odkrivajo, preprečujejo in sankcionirajo nepravilnosti, a ta trenutek v Sloveniji ne deluje oziroma deluje zelo selektivno.

	Državni organi in organi lokalnih skupnosti so bili prepričani, da komisije do 31. marca, ko je bilo poročila o prejetih darilih treba oddati, ne bo več, zato podatkov niso poslali. Drago Kos

Primer Čista lopata – kot nekdanjega policista vas vprašam, kakšne so po vaših ocenah možnosti, da bomo prišli do kakovostnih obtožnic?
Zelo majhne. Kršeno je bilo eno od temeljnih pravil policijskega dela, to je, da morajo imeti policisti čas in mir, da izvedejo svoje postopke. Tu pa ste bili novinarji najprej obveščeni, kaj se bo dogajalo in kje. Policisti niso imeli miru, ki bi ga potrebovali, da bi lahko kakovostno opravili svoje delo. Zaradi dvomov o objektivnosti in nepristranskosti policijskih in tožilskih postopkov so začeli v javnost kapati dokumenti in podatki, kar prav tako ne bo koristilo policistom in tožilcem. Še vedno pa se pojavlja tudi vprašanje, kako utemeljeni so sumi res bili. Nisem zaznal, da bi se v kazenskih postopkih zoper osumljence zgodilo kaj velikega. To pomeni, da smo na začetku, tako da je vprašanje, kdaj in kako bodo končani.

Kaj pa komisija? Je obravnavala kak primer v zvezi z vpletenimi podjetji: SCT, Vegradom in Primorjem?
Nekaj primerov smo obravnavali že pred Čisto lopato in tudi po tem. Javnost izve za naše delo samo, če sprejmemo načelno mnenje, ki ga objavimo. Sicer pa javnosti ne obveščamo, ker želimo pustiti policistom in tožilcem, da v miru opravijo svoje delo. Policistom smo že pred Čisto lopato odtopali sume kaznivih dejanj, povezane tudi s temi tremi podjetji, predvsem z dvema, bom rekel, in jih še vedno.

V gradbeništvu pa je sporna tudi oddaja del pri predoru Markovec.
Prejšnji teden smo sprejeli ugotovitev, da obstaja izpolnjena definicija korupcije, kot jo opredeljuje zakon. Osebno ne morem razumeti, kako lahko nekdo sprejme odločitev, da se bo posel dal ponudniku, ki sploh ni oddal pravilne ponudbe, organ, ki o tem odloča, pa je bil na to celo dvakrat opozorjen. Ena od ugotovitev komisij, ki so presojale pravilnost ponudb, je bila, da ponudnik sploh nima opreme, da bi gradil predor, pa je bil kljub temu izbran za izvajalca del. Razlog zagotovo ni bila najnižja cena tega ponudnika. O tej se lahko razpravlja po tem, ko imamo na voljo več pravilnih ponudb, tako da je moralo biti nekaj drugega.

Kako ocenjujete odziv pristojnih na vaše ugotovitve o nepravilnostih pri napredovanju v policiji in Sovi?
Glede Sove smo zadovoljni, drugače pa je pri ugotovitvah fiktivnih napredovanj v policiji. Njihov odgovor se vedno glasi, da si nepravilno razlagamo pravo, da ne razumemo primera. Dobro razumemo, kaj se dogaja, in vemo tudi, da gre za sistem, s katerim se rešujejo trenutne kadrovske težave v policiji. Ne gre za ekscese posameznih starešin v policiji.

"Osebno ne morem razumeti, kako lahko nekdo sprejme odločitev, da se bo posel dal ponudniku, ki sploh ni oddal pravilne ponudbe, organ, ki o tem odloča, pa je bil na to celo dvakrat opozorjen." © Boštjan Tacol

Kako sicer ocenjujete odzive institucij na ugotovitve?
Najbolj smo zaskrbljeni nad delom policije. Zgodilo se je celo, da smo od direktorja kriminalistične policije dobili obvestilo, naj jim ne pošiljamo obvestil o sumih korupcije, ker jih to ne zanima. Zadevo smo takoj razrešili s takratnim državnim sekretarjem. Vodstvo kriminalistične policije naše prijave obravnava s podcenjevanjem. Z operativci iz policije imamo dobre izkušnje, upam, da tudi oni z nami. Po odgovorih iz vrha slovenske policije pa je jasno, da policija ne zna, ne more ali pa noče boja zoper korupcijo vzeti za svojo prioriteto. Zato poskušamo stvari pripeljati do takšne stopnje utemeljenosti, da jih predamo na pristojno okrožno tožilstvo, ker jim bolj zaupamo kot vodstvu policije.

Nekoliko podoben primer je nedostavljanje podatkov o prejetih darilih, kar se vam je zgodilo pred kratkim. Zakaj vam ne pošiljajo podatkov? Vas ignorirajo?
Okrog tega so bili različni zapleti, na začetku predvsem zato, ker institucije niso vedele, da morajo te podatke poslati. Letos pa je razlog samo en – državni organi in organi lokalnih skupnosti so bili prepričani, da nas do 31. marca, ko je bilo poročila treba oddati, ne bo več. To je bila ena od posledic vladnega ukinjanja komisije – rušijo sistem. Ta resda ni idealen, vseeno pa je boljši od nikakršnega sistema in od sistema, ki ga prinaša zakon, ki je v zakonodajni proceduri.

Kaj bi rekli, kdo ima večjo avtoriteto, komisija ali nogometni sodnik?
Rekel bi, da komisija. Po javnomnenjskih raziskavah nam zaupa 73 odstotkov prebivalcev Slovenije. Ne boste našli nogometnega sodnika, ki mu zaupa tolikšen odstotek ljudi.

Poročilo o financiranju strank bo kmalu jasno

Greco. Skupina držav proti korupciji je decembra lani izdelala poročilo o Sloveniji, ki se po besedah Draga Kosa nanaša na inkriminacijo kaznivih dejanj in financiranje političnih strank. Poročilo so na Komisiji za preprečevanje korupcije že prevedli, ker pa so poročila po poslovniku Greca zaupna, dokler vlada posamezne države ne odloči drugače, vsebina javnosti še ni znana. Kos, ki poročilo pozna, ga ocenjuje kot dober napotek za urejanje področja, ki je zaradi pomanjkanja želje političnih strank pri nas precej nedorečeno.

Lani jeseni ste napovedali nekaj zaključkov odmevnih primerov. Jih še vedno napovedujete?
Saj jih ves čas predstavljamo javnosti. Primorska fakulteta za management je bila ena od takih zadev. Takrat smo že delali predor Šentvid, dogovarjanje ponudnikov glede ponudb in podobno. Ravno v sredo smo sprejeli načelno mnenje, ki bo vzbudilo kar precej pozornosti in se nanaša na policijo. V bistvu se ves čas ukvarjamo s takimi zadevami.

Recimo, da bo sprejet zakon, ki bo odpravil komisijo. Kakšne možnosti ima naslednja vlada, da odpravi ta zakon?
Minimalne. Volitve so novembra, zakon pa bo, če bo sprejet, začel veljati prvega januarja 2009. Nova vlada bo tako morala spet spreminjati sistem s sprejemanjem predpisa, ki bo upošteval mednarodne standarde in standarde, ki že veljajo v Sloveniji. Predpis, ki se pripravlja, je katastrofa tako iz pravnega kot iz praktičnega vidika in je neuresničljiv.

Kako predpis ocenjujejo v tujini?
V tujini ga poznajo predvsem kot predpis, ki želi ukiniti našo komisijo. Zoper to so že protestirali OECD, Svet Evrope, Transparency International, evropsko združenje za boj proti korupciji in goljufijam v zdravstvu. Zaradi tega predpisa se je Slovenija že spremenila iz pozitivnega v negativni zgled. Oddelek za boj proti korupciji Združenih narodov je Slovenijo javno izpostavil kot primer, kjer je prišlo do najočitnejšega padca protikorupcijskih standardov po vstopu v EU ravno zaradi ukinjanja komisije. Tudi države, ki nimajo takšnega organa, so navdušene nad obstojem in delovanjem komisije. Naša vlada to seveda ve, vendar pa tega noče povedati javnosti.

Opozicija je o ukinitvi napovedala referendum o zakonu, ki ukinja komisijo. Je to po vašem mnenju rešitev?
Po mojem mnenju je to najboljša rešitev. Pa ne zato, ker bi se čutil posebno hvaležnega sedanji opoziciji. Kdo najbolje ve, koliko in kakšne oblike korupcije so v tej državi? To so ljudje, in naj ljudje povedo, ali potrebujejo takšen organ ali ne. Če bodo rekli ne, komisije za preprečevanje korupcije ne potrebujemo; bomo rekli hvala lepa, mi smo svoje poslanstvo izpolnili. Dokler pa o tem odloča politika, vedno obstaja nevarnost političnih motivov. Najčistejša bo odločitev volitev.

Ima komisija dovolj denarja do konca leta?
Ne. Dobili smo nekaj manj kot 600 tisoč evrov, trenutno pa smo glede na načrt v minusu za okoli 15 tisoč evrov. Če ne bo šlo drugače, bomo zaprosili za dodatna sredstva. Lani nam jih je vlada odobrila.

Kaj boste počeli po novem letu, če bo zakon o ukinitvi komisije sprejet?
Iskal si bom službo. Znanja imam dovolj, v tujini sem veliko bolj cenjen kot doma. Če bo treba, bom šel pač s trebuhom za kruhom.