Slovenija
8793 ogledov

Sodišče EU: Hrvaška je odgovorna za mednarodno zaščito oseb, ki so jo prečkale med begunsko krizo

Begunci v Sloveniji
1/8
EPA
"Hrvaška je odgovorna za obravnavanje prošenj za mednarodno zaščito oseb, ki so množično prečkale njeno mejo med begunsko krizo," je odločilo Sodišče Evropske unije in tako pritrdilo Sloveniji in Avstriji, ki sta zavračali obravnavo prosilcev. Sodišče je kljub temu države opomnilo, da lahko uporabijo "klavzulo o suverenosti" in prošnje obravnavajo.

Sirski državljan in člani dveh afganistanskih družin so leta 2016 prečkali mejo med Srbijo in Hrvaško, prav slednja pa je nato organizirala njihov prevoz do hrvaško-slovenske meje, da bi jim pomagala preiti v druge države članice Evropske unije. Sirski državljan prošnjo vložil v Sloveniji, člani afganistanskih družin pa v Avstriji. Pri čemer pa se je zapletlo, saj sta jih obe državi zavrnili in zatrdili, da so zanje v skladu z dublinsko uredbo pristojni hrvaški organi ... 

Kaj pomeni organiziran prevoz in spremstvo policije in vojske?

Slovensko vrhovno sodišče in kasneje tudi vrhovno upravno sodišče na Dunaju sta zato za dodatna pojasnila prosili Sodišče Evropske unije (EU), ki je presojalo, ali je bil njihov prehod meja res nezakonit, kljub temu da so prosilce spremljali državni organi, in kako tečejo roki dublinske uredbe, v katerih mora država vrniti begunca v državo prihoda v Evropsko unijo.

A Sodišče EU je v danes izdani sodbi, kljub temu da so prehod spremljali državni organi - policija in vojska -, odločilo, da je prehod meje potrebno šteti kot "nezakonit" v smislu Uredbe Dublin III. Državi članici, v katero je begunec prvič vstopil na ozemlje EU, pa se po mnenju sodišča  dodeluje odgovornost za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito.

Priznanje, da vstop ni nezakonit, bi pomenilo, da država ni pristojna za obravnavo prošenj za mednarodno zaščito.

Begunci v Avstriji | Avtor: EPA EPA
Sodišče pri svoji odločitvi tako tudi ni sledilo mnenju generalne pravobranilke sodišča EU Eleanor Sharpston, ki je menila, da so prehajanje beguncev čez več državnih meja znotraj EU (Hrvaška, Slovenija, Avstrija…) organizirale države članice. Organiziranega prehajanja pa tako ni mogoče šteti za neregularno oziroma nelegalno prehajanje meje. Ob tem je tudi opozorila, da obstaja tveganje, da bi obmejne države v prihodnje v podobnih primerih ne bodo sposobne obvladati položaja.

A sodišče je v tem primeru države EU tudi opomnilo, da je mogoče postopke olajšati tudi s tem, da druge države članice enostransko ali usklajeno v duhu solidarnosti uporabijo "klavzulo o suverenosti" in se odločijo, da bodo obravnavale prošnje za mednarodno zaščito, ki so jim predložene, čeprav zanje morda niso odgovorne po dublinski uredbi.

Sklicevanje na dublinsko uredbo ni neomejeno!

Poleg odgovornosti o obravnavi prošenj je sodišče sprejelo tudi precedenčni sklep v primeru časovnih rokov. Kadar se predaja iz države članice, ki poda zahtevo, v odgovorno državo članico ne opravi v roku šest mesecev, je ta država oproščena obveznosti sprejema. Odgovornost pa se prenese na državo članico, ki poda zahtevo. Rok sicer začne veljati šele, ko je dosežen dogovor o predaji.

Roke pa je treba razlagati tako, da vložitev pravnega sredstva zoper odločitev o predaji ne vpliva na izračun roka iz navedenega člena.

MNZ: Naše stališče glede diskrecijske klavzule je znano

Na ministrstvu za notranje zadeve, ki ga vodi Vesna Györkös Žnidar, so odločitev Sodišča EU pozdravili, saj je pritrdilo odločitvi slovenskih pristojnih organov. Po njihovih zagotovilih pa trenutno v Sloveniji razen tožeče stranke ni drugih prosilcev, na katere bi sodba vplivala.

Kakšne posledice prinaša danes objavljena odločitev Sodišča EU, zaenkrat preučuje tudi še pravnik Miha Nabergoj iz organizacije PIC, ki sodeluje pri pravnem zastopanju sirskega državljana, v primeru katerega je odločalo sodišče. Slednji zaradi dolgotrajnega odločanja na odločitev o svoji prošnji tako čaka že sedemnajst mesecev. Ob morebitni vrnitvi na Hrvaško pa bi moral za mednarodno zaščito zaprositi znova.

Odločitev Sodišča EU mora sicer najprej še obravnavati vrhovno sodišče.

Kljub pozivu Sodišča EU o uporabi "klavzule o suverenosti", s katero bi lahko dopustili izjemo pri obravnavi prošnje sirskega državljana, ki v Sloveniji živi že dobro leto, pa na ministrstvu pravijo, da je Stališče Republike Slovenije do "klavzule o suverenosti" je znano iz primera sirske begunke Carol Korba. Sodišče EU je v tem primeru odločilo, da mora država sicer upoštevati individualno zdravstveno stanje prosilca, a ni dolžna uporabiti diskrecijske pravice le zaradi individualne obravnave.

Prihod beguncev Azilni dom Slovenija Sirsko družino z bolno mamo in malčkom deportirali na Hrvaško
Komentarjev 6
  • bumbar 06:35 27.julij 2017.

    Tudi glede Schegena nas bodo peljali lulati. Osel gre samo enkrat na led, mi Slovenci pa vedno znova in znova.

  • Avatar omega_v6
    omega_v6 19:51 26.julij 2017.

    Kdaj bo tem evropskim birokratom jasno,da hrvati upoštevajo sodbe,ki so njim v prid!! Ostale preprosto prezre ali se iz njih norčuje!! Hrvaška je zelo daleč od pravne države!!

  • kana 14:02 26.julij 2017.

    treba hrčkom poslati vse nazaj, pa naj se p....o

Sorodne novice