Slovenija
339 ogledov

Souporaba prometne površine: Kdaj po cesti za kolesarji in kdaj za pešci?

Kolo v prometu Shuterstock
Souporaba prometne površine je čedalje pogostejša tudi v Sloveniji. Cone mešanega prometa kolesarji-avtomobili oziroma pešci-kolesarji-avtomobili, pa naj bi že letos dobile mesto tudi v zakonu. Kdaj in kje so smiselne?

Po Mariboru, Novem mestu, Škofja Loki in še nekaj drugih krajih po Sloveniji souporabo voznega pasu oziroma sharrow uvaja tudi Ljubljana. Na prenovljeni Cankarjevi cesti oziroma na 30 metrih med Prešernovo in Prežihovo bodo tako kolesarji in avtomobili enakovredni. Kolesarji tako niso več umaknjeni na desno stran, ampak jim pripada mesto na sredini vozišča.

Kolesar je ves čas v vidnem polju voznika avtomobila, ki zato hitreje zazna, kakšen manever bo kolesar izpeljal.

Le lažna varnost?

Takšna prometna ureditev se je v devetdesetih razvila v ameriškem Denverju in je bila prvotno namenjena zaščiti kolesarjev na cestišču. Njihova umestitev na desno stran vozišča je namreč pomenila tudi nevarnost odpirajočih se vrat bočno parkiranih avtomobilov.

A kot sta v študiji iz lanskega leta, ki je nastala v ameriškem Chicagu, opozorila raziskovalca Nicholas N. Ferenchak in Wesley E. Marshall, souporabo voznega pasu oziroma sharrow za kolesarje ne pomeni večje varnosti. Primerjala sta statistične podatke iz leta 2000 in 2010 ter ugotovila, da se je število nesreč najbolj zmanjšalo na območjih, kjer so zgradili kolesarske steze (27,5 prometnih nesreč manj na 100 kolesarjev). Na območjih s souporabo voznega pasu (6,7 nesreč manj), pa je bila statistika celo slabša kot na območjih brez kolesarske infrastrukture (13,5 nesreč manj).

Avtorja študije zato jasno opozarjata, da je souporaba voznega pasu primerna le tam, kjer ni prostora za uvedbo kolesarske steze. Takšna ureditev pa ne rešuje vprašanja varnosti, ampak pravzaprav daje kolesarjem lažen občutek varnosti.

Ob tem velja tudi omeniti, da se je ob vsakršni izgradnji kolesarske infrastrukture v Chicagu povečalo število kolesarjev.

V Sloveniji ureditev le na odsekih, kjer je največ 400 vozil v koničnih urah

Sharrow | Avtor: AVP AVP
V Sloveniji se za razliko od ZDA souporaba voznega pasu uveljavlja le v conah upočasnjenega prometa (v večini primerov gre za cone 30 km/h). Tudi zato lahko sklepamo, da v Mariboru, kjer so leta 2013 pionirsko uvedli takšno ureditev okoli Slomškovega trga, bistvenih odstopanj pri prometnih nesrečah policisti niso zaznali. Predstavnik PU Maribor Bojan Kitel pa je pri tem izpostavil tudi povečano varnost najbolj ranljive kategorije udeležencev v prometu – pešcev -, ki pa so poleg varnosti dobili tudi več prostora. Statističnih primerjavi, ki bi pokazale rezultat novosti, pa na policisti ne vodijo.

Tudi na ljubljanski občini izpostavljajo, da je ukrep smiselno uporabljati le tam, kjer se pričakuje enaka oziroma približno enaka hitrost kolesarjev in motornega vozila. Na agenciji za varnost v prometu pa takšno ureditev priporočajo le na odsekih, kjer je največ 400 vozil v koničnih urah. Manj kot 10 odstotkov vozil pa mora biti avtobusov oziroma tovornih.

Sharrow v Ljubljani | Avtor: Žurnal24 main Žurnal24 main

Kaj pa ko so avtomobilom in kolesarjem enakovredni tudi pešci?

Znotraj cone 30 km/h, zaradi neobstoječe zakonodaje, pa se je letos na Slovenski cesti v Ljubljani vzpostavil tudi skupni prometni prostor oziroma shared space. Tu so vsi prometni udeleženci izenačeni, veliko mero pri tem pa odigrajo pogledi in prilagajanje. Pieter de Haan z nizozemskega inštituta Shared Space, ki je že leta 2009 predlagal takšno ureditev Slovenske ceste, je takrat izpostavil, da je na takšnih točkah pretok prometa boljši in da so vsi udeleženci zaradi navidezne kaotičnosti bolj previdni in je zato območje bolj varno.

Kljub začetni dvomom, zaradi česar so prometno signalizacijo celo pustili, pa zdaj na ljubljanske občinskem oddelku za promet zagotavljajo, da "ureditev po smernicah uspešno deluje". Očitno dovolj uspešno, da so uspeli prepričati tudi ministrstvo za infrastrukturo, da bo pristalo na zakonodajne spremembe in tudi v zakon vpisalo to alternativno prometno ureditev.

"V ta namen bodo potrebne spremembe v več predpisih, saj je potrebno opredeliti tako skupni prometni prostor kot tudi pravila obnašanja v tem prostoru, nato pa še določiti prometno signalizacijo, ki bo udeležence cestnega prometa obveščala o vstopu v skupni prometni prostor," so pojasnili na ministrstvu, ki ga vodi Peter Gašperšič in dodali, da v tem trenutku še ne morejo govoriti o datumu uveljavitve omenjenih sprememb, zagotovo pa bodo vključene v prvo naslednjo spremembo zakonodaje, ki jo načrtujejo še v letošnjem letu.

barbara.erzen@zurnal24.si

Komentarjev 7
  • wester62 09:05 12.julij 2016.

    še ena bedarija za naše ceste.še več nesreč in še več poškodovanih in mrtvih.že sedaj so zakoni za kolesarje ,pešce in avtomobile pa jih sila malo se izvaja. recimo kolesarji in motoristi redno dirkajo po pločnikih kjer hodijo pešci in ...prikaži več nič se jim ne zgodi.veliko težkih motorjev uporablja kolesarske steze in pločnike ter tam vijugajo med pešci,pa ničesar se ne ukrene.kako bodo potem na takem mestu uredili red.NIKOLI in še takrat NIKAKOR.

  • zdrej 10:58 13.junij 2016.

    In piotem trobijo in norijo vozniki.

  • mb 07:53 13.junij 2016.

    in to bi bilo tidi edino pravilno. CPP itak večina ne upošteva, prometnih nesreč pa kar nekaj povzročijo, na cestah so pa kralji, čeorav ne poznajo CPP in ne plačujejo cestnine