Sodniki s stavko ne bodo izsilili rešitev, ki bi jih kakorkoli privilegirale. Gregor Virant, minister za javno upravo

Velika večina sodnikov je začela tridnevno stavko, med katero bodo izvajali le najnujnejša sojenja. Zahtevajo povišanje plač, tako da bodo primerljive s plačami poslancev in ministrov, a vlada vztraja, da "sodniki s stavko ne bodo izsilili rešitev, ki bi jih kakorkoli privilegirale". "Zaradi stavke se ne spreminja stališče vlade, da so sodniki ustrezno umeščeni v plačni sistem, saj so razvrščeni od 40. do 57. plačnega razreda," je še povedal minister za javno upravo Gregor Virant . Minister za pravosodje Lovro Šturm pa stavko razume kot pritisk na ustavno sodišče, ki bo moralo znova odločati o plačnem sistemu v pravosodju.

	Če z opozorilno stavko ne bomo dosegli zastavljenih ciljev, je zelo verjetna splošna stavka. Janja Roblek, predsednica sodniškega društva

Tri dni brez zaslužka
"Stavka bo uspešna samo, če bi dobili ponudbo vlade, ki bi se stavkovnim zahtevam približala ali pa jih izpolnila," je še povedala predsednica Slovenskega sodniškega društva Janja Roblek in vnovič opozorila na to, da je sodstvo ena od treh vej državne oblasti. Sodniki se bodo na račun uveljavljanja svojih pravic s stavko odpovedali tridnevnemu zaslužku. To je po njenih besedah že precejšen kazalnik, da se je sodnik pripravljen odreči takemu delu plačila, da pokaže na aroganco, nedostojen odnos, nespoštovanje ustave in ustavne odločbe s strani drugih dveh vej oblasti. Roblekova je še napovedala, da bo stavkovni odbor naredil analizo stavke in ugotovil, ali je morda med stavko prišlo do kakršnegakoli premika.

Stavko izkoristili za branje
Sodniki, s katerimi smo govorili, so nam po tihem priznali, da jim je takšna stavka prišla prav. Pred kratkim so namreč poslanci sprejeli dva obsežna zakona, s katerima se sodnikom še ni uspelo natančno seznaniti. Opozarjajo namreč, da nenehnim spremembam zakonodaje težko sledijo. Pri tem nekateri priznavajo, da se te dni spisom ne bodo mogli popolnoma izogniti. "V četrtek imam obravnavo; kdaj naj se nanjo pripravim? V sredo zvečer?" nam je povedala ena od sodnic.

Nujne zadeve gredo naprej
Sodniki bodo v času stavke izvrševali svojo funkcijo le v najnujnejših zadevah – to so kazenske in prekrškovne zadeve, ki so pred zastaranjem, preiskovalna služba, nekatere vrste nepravdnih zadev in podobni nujni postopki. Stranke bodo med uradnimi urami lahko opravile vsa dejanja, ki ne zahtevajo navzočnosti sodnika. Obravnave, razpisane med 9. in 11. junijem, bodo preklicane samo v primerih, ko je sodišče stranko izrecno obvestilo o preklicu, sicer vabilo na sodišče velja. Stavka denimo ne bo vplivala na sodni proces proti nekdanjemu tržiškemu županu Pavlu Ruparju , ki se je ravno na prvi dan stavke nadaljeval na kranjskem okrožnem sodišču.

Tako kot okrožna sodnica Sabina Valek Derganc je večina sodnikov včerajšnji dan izkoristila za preučevanje zakonov, ki jih je državni zbor sprejel pred kratkim. © Boštjan Tacol

Sodnica prišla, pazniki ne
Obravnave pa so odpadale tudi zaradi povsem drugačnih razlogov. Tako je na obravnavo stranke odvetnika Mirana Železnika sodnica zaradi nujnosti zadeve kljub stavki prišla, ni pa bilo obtoženke. "Iz zavoda za prestajanje kazni so sporočili, da ne morejo zagotoviti spremstva moji klientki, ki je v priporu že devet mesecev," se je nad pomanjkanjem paznikov zgražal Železnik.

Matoz bo prišel na sodišče
Med odpadlimi obravnavami za sredo se je znašla tudi zadeva Borisa Popoviča . Njegov odvetnik Franci Matoz napoveduje, da bo vseeno prišel na sodišče. Zahteval bo tudi povrnitev potnih stroškov. "Razmišljam pa tudi, da bi sprožil spor o zakonitosti sodniške stavke," pravi Matoz. V stavkovnem odboru se tega spora ne bojijo; prepričani so, da je stavka zakonita, saj gre za ustavno pravico vsakogar. "Če ne bi bili prepričani, ne bi šli v to," pravi vodja stavkovnega odbora Janja Roblek.

Sodniki ogrožajo volitve
Sodniki bodo v petek na občnem zboru razpravljali tudi o tem, da ne bi več opravljali "nesodniških del, ki jih zahtevajo drugi zakoni". To bi namreč pomenilo, da sodniki ne bodo vodili volilnih komisij, kar bi izvedbo volitev skoraj onemogočilo. Če bi pri tem sodelovali vsi sodniki, volitev sploh ne bi bilo, saj volilne komisije ne bi mogle potrditi kandidatnih list. Roblekova priznava, da razmišljajo tudi o takšnem sklepu, a dodaja, da ne verjame, da bi sodniki to podprli. "Potem bi bili deležni očitkov o politizaciji," pravi Roblekova.

	Sem privrženec tega, da se zadeve kolikor mogoče dolgo rešujejo s pravnimi sredstvi, z vlogo na ustavno sodišče. Andrej Baraga, predsednik okrožnega sodišča v Ljubljani

Stavka večina sodnikov
Predsednik sodišča Andrej Baraga je povedal, da so na okrožnem sodišču v Ljubljani vsi sodniki na delovnih mestih, tri četrtine sodnikov, ki stavkajo, pa dela samo nujne zadeve. Baraga se stavki, čeprav podpira stavkovne zahteve, ni pridružil, saj je "privrženec tega, da se zadeve kolikor mogoče dolgo rešujejo s pravnimi sredstvi, z vlogo na ustavno sodišče". V treh dneh so na sodišču odpovedali 140 narokov, v najnujnejših zadevah pa glavne obravnave potekajo. Na vrhovnem sodišču se je stavki pridružilo 22 od 39 vrhovnih sodnikov oziroma sodnic ter pet dodeljenih sodnikov oziroma sodnic.

Protest pred kranjskim sodiščem

Nezadovoljni mlinar iz Predoselj Jože Dolhar, ki že osem let čaka na odločitev sodišča za ponovni dostop do reke, se je dve uri protestno sprehajal pred okrožnim sodiščem v Kranju. Poudaril je, da ga moti predvsem zatrjevanje predsednice stavkovnega odbora, da sodniki rešujejo sodne zadeve v skladu z ustavo in zakoni, s čimer se zaradi lastnih dolgoletnih izkušenj in sodnih rešitev ne more strinjati.

Stavki se je pridružila tudi velika večina mariborskih in primorskih sodnikov, ne stavkajo pa recimo sodniki v Kočevju, ki tudi niso podpisali izjave o stavki. Stavki se niso pridružili ustavni sodniki, neuradno so se za to odločili, ker bi s tem lahko ogrozili svojo nepristranskost pri vnovičnem presojanju plačne reforme v pravosodju. Prejšnji teden je na ustavno sodišče zahtevo za presojo ustavnosti vložilo upravno sodišče.

Stavkovne zahteve
Sodniki zahtevajo, naj se sodniške plače uredijo v zakonu o sodniški službi, naj bodo primerljive s plačami poslancev in ministrov ter naj se usklajujejo tako, da se ohranja njihova realna vrednost. Prva opozorilna stavka sodnikov v Sloveniji se bo končala v sredo ob 16.30. Sodniki in sodnice, ki so se stavki pridružili, bodo svoje stavkovne pravice in obveznosti izpolnjevali skladno z zakonodajo in sklepom stavkovnega odbora o začetku stavke.