V intervjuju za siol.net sta med drugim pojasnila, kako politika vpliva na sodnike. "Ni treba, da politik pokliče in sodniku reče, tako boš odločil. Dovolj je, da mediji v neki zgodbi zavzamejo stališče in ustvarijo določenemu stališču naklonjeno javno mnenje."
Dotaknila sta se tudi tega, da imamo preveč podrobne in neživljenjske zakone. "Anomalije /.../ so stvar organov pregona in sodstva, ne pa zakonodajalca, ki postavi v zakon toliko ovir, da ni mogoče več normalno poslovati. Ta praksa se širi po celotni zakonodaji. Lastniku hotela v Bohinju je pogorela streha. Za popravilo je najel izvajalce, ki so to streho delali pred nekaj leti, in v dveh mesecih je hotel spet lahko začel delovati. Veste, kaj je dobil? Odločbo o rušenju, ker pred tem niso pridobili gradbenega dovoljenja.
Pri nas gredo nekateri zakoni v absurd. Ko ti zgori streha, jo boš čim prej postavil na novo, ne pa starih projektov nosil na upravno enoto, da ti bo spet odobrila gradbeno dovoljenje. Med birokratskim postopkom pa ti podjetje propade. Na srečo so po spremembi gradbene zakonodaje anomalijo ugotovili in rešili zadevo s podzakonskim aktom. Ker predpisi vsebujejo pretirano podrobna pravila, sodniku preprosto ne puščajo nobenega prostora za presojo na poti do pravične odločitve," sta povedala.
Po 25 letih odškodnina razlaščencem iz prve sanacije bank
Razkrila pa sta tudi, da sta od države izterjala odškodnino za razlaščena delničarja, ki sta v devetdesetih letih v času prve sanacije bank namesto delnic banke dobila podrejeno terjatev. "Po 25 letih nam je letos za dve fizični osebi na sodišču uspelo dokazati, da imajo podrejene terjatve vrednost, Republika Slovenija pa jima je morala plačati 300 tisoč evrov za razlaščene delnice," sta povedala.
Glede morebitne reorganizacije sodstva pa sta zelo skeptična. "Edino, kar je pri vsaki reorganizaciji gotovo, je, da prinaša stroške in zamude. Reorganizacija sodstva v letu 1994 je pripeljala do kopičenja sodnih zaostankov, ki se ga je država lotila s projektom Lukenda, programom za odpravo teh zaostankov. Tudi ob novi reorganizaciji bi nastali večji zastoji. Postopke je mogoče racionalizirati in pospešiti v okviru trenutnih norm. Sodna uprava lahko že zdaj naredi veliko. To je stvar ljudi," je dejal Pensa.
Hkrati pa je zavnil idejo, da slab ekonomski položaj, v katerem je tudi precej samostojnih odvetnikov, pripelje do ekscesov. "V ekscese se ne zapletajo odvetniki z dna ekonomske lestvice, ampak tisti, ki hlastajo za hitrim dobičkom in močjo," je povedal.
Celoten pogovor lahko preberete tukaj.
dezurni@zurnal24.si
