Stanovnik je na seji glavnega odbora Zveze združenj borcev NOB Slovenija dejal, da bi odpiranje
tega vprašanja pomenilo odpiranje ran. Povedal je tudi, da cilj NOB ni bila zgolj osvoboditev,
ampak tudi socialna revolucija, izgradnja novega družbenega reda.
V svojem političnem poročilu o delu zveze v letu 2008 je Stanovnik navedel, da mu je težko
govoriti o tem, da je vedel za poboje, vendar mora vseeno povedati. Z obujanjem povojnih pobojev
namreč po njegovem prihaja do odpiranja starih ran, prav tako pa za poskus rehabilitacije
kolaboracije, kar je zanj nedopustno. Tudi zato sam ne vidi možnosti, da bi znotraj naroda lahko
prišlo do hitre sprave, je poudaril.
Stanovnik je prepričan, da so bili poboji pri takratnih zahodnih zaveznikih upravičeni. V
povezavi s tem je navedel sestanek predstavnika jugoslovanske vlade Alojzija Kuharja pri
predstavniku takratne angleške vlade v Londonu, pri čemer naj bi mu slednji povedal, da so se
"zavezniki odločili, da bodo vse kvizlinge vračali v dežele, kjer so povzročali zločine".
Tudi angleški predsednik Winston Churchill naj bi po besedah Stanovnika leta 1943 v svojem
pismu ameriškemu predsedniku Theodoru Rooseveltu in ruskemu voditelju Josipu Visarijonoviču Stalinu
priporočil, naj se odločijo, da
"kolaborantom ne bodo dali statusa vojnih ujetnikov", ampak da jim bo pravično sodil narod
dežel, iz katerih prihajajo.
Zveza združenj borcev NOB Slovenija poboje obsoja, je pojasnil Stanovnik. Kot je poudaril,
poboje zveza obsoja zato, ker pobitim ni bilo pravično sojeno, ne pa zato, ker bi v zvezi mislili,
da so bili med pobitimi samo nedolžni. Hkrati pa razumejo okoliščine, v katerih so se poboji
dogajali, je dejal.
Stanovnik: Za povojne poboje sem vedel
"Za povojne poboje sem vedel, vendar ne čutim nobene krivde, da o tem nisem govoril," je dejal predsednik borcev Janez Stanovnik.