Cena osnovnega in hkrati nadražjega gradnika LCD-televizorja, panela, v drugi polovici leta 2007 ostaja enaka. Proizvajalci, predvsem z Daljnega vzhoda, so proizvodnjo pospešili, vendar zaradi prevelikega povpraševanja že prihaja do težav z zalogo. Dodatno težavo bodo povzročili prihajajoči prazniki na Kitajskem, zaradi katerih bo proizvodnja v oktobru občutno manjša.
Proizvajalci morajo nasititi kar dva ogromna trga: ob LCD-televizorjih jih namreč večina izdeluje tudi panele za računalniške monitorje in prenosnike, zato proizvodnih zmogljivosti ne morejo popolnoma specializirati in tako dodatno oklestiti stroškov.
Pričakovati je, da bo cena panela 42-palčnega televizorja še kar nekaj časa okoli 420 evrov, njihove manjše in bolj razširjene 32-palčne brate pa končnim izdelovalcem televizorjev prodajajo za približno ceno 250 evrov za enega. Cena za kupca je za zdaj najmanj sto odstotkov večja, saj mora izdelovalec v televizor poleg panela vgraditi še elektroniko, vse skupaj dati v lepo ohišje in pokrbeti za celotno logistiko in oglaševanje končnega izdelka. Prostor za dodatne pocenitve tako ostaja le pri elektroniki, kjer pa se varčevanje hitro maščuje – cenena elektronika pomeni krajšo življenjsko dobo aparata in slabšo sliko.
