Slovenija
12792 ogledov

Štokelj: Slovenija bi morala bolj poskrbeti za kadre v Evropskem parlamentu

Evropski parlament
"Slovenija še ni našla poti, kako priti na najvišja mesta v Bruslju," pravi Ciril Štokelj, ki v Evropskem parlamentu že več let zaseda vrsto najvišjih položajev, med drugim je bil tudi namestnik direktorja v kabinetu predsednika Evropskega parlamenta. Z njim smo se pogovarjali v Strasbourgu.

V Evropskem parlamentu je zaposlenih 127 Slovencev (poslanci in njihovi asistenci niso uslužbenci EP), v Evropski komisiji pa 306. Kako komentirate te številke in ali Slovenci zasedamo ključne položaje v evropskih institucijah?

Nekaj slovenskih visokih uradnikov je prisotnih v evropskih inštitucijah. Najvišji položaj, položaj generalnega direktorja zaseda gospod Valter Mavrič. Tudi v Evropski komisiji imamo nekaj namestnikov generalnega direktorjev in nekoč smo imeli tudi generalnega direktorja v Svetu EU. To je bil gospod Ivan Bizjak.
Vendar pa mislim, da Slovenija na tem področju še ni naredila dovolj, da bi našla najboljše poti, kako priti na najvišja mesta v Bruslju. Menim, da bi moralo predvsem Stalno predstavništvo Slovenije pri EU imeti nekoga, ki bi deloval samo na tem področju in skrbel za kadrovsko politiko Slovenije.
V Bruslju se več ali manj vsi poznamo in zaradi tega tisti, ki je bolj prisoten in ki bolj spremlja, kje se odpre katero mesto, najhitreje predlaga kandidata, stoji za njim in skuša vplivati in prepričati tudi druge, da je ta kandidat sprejemljiv. Kandidat mora imeti za sabo tako vlado, poslance in ostale pomembne ljudi, da ga sprejmejo kot kandidata s težo. Vsakdo, tudi, če je še tako izobražen, če za sabo nima zaslombe, ima, ker prihaja iz manjše države, manj možnosti kot nekdo iz Nemčije, Francije, Italije ..., da dobi vodilno mesto v bruseljski birokraciji. 

Torej tukaj ne gre samo za to, da Sloveniji kot majhni državi pripada le omejeno število visokih položajev, gre tudi za slab pretok informacij in nezadostno politično podporo iz Slovenije?

Absolutno. Informacije bi morale krožiti hitreje, da bi ljudje, ki so izobraženi z evropskega vidika, torej imajo izkušnje glede delovanja EU, dobili informacije čim prej in se čim prej prijavili na razpis. Vlada, država bi morala stati za temi kandidati, jih podpirati in forsirati, da bi bili sprejeti na ta vplivna mesta. 

Kakšne priložnosti pri zaposlitvah v evropskih institucijah zamujamo, lahko navedete kak konkretni primer?

Konkretnega primera ne morem navesti, vendar, kot veste, se bo po izstopu Velike Britanije iz EU spremenila zasedenost na položajih v Evropskem parlamentu. Veliko bo sprememb v delovanju političnih skupin, veliko bo sprememb v delovanju asistentov, veliko bo sprememb na področju Evropske komisije, nekoliko manj morda na Svetu EU, ampak tudi. Tukaj je treba biti pozoren koga in kdaj kandidirati.
Če pogledamo samo politične skupine, ki delujejo v Evropskem parlamentu. Slovenija nima dovolj predstavnikov, ki bi delovali v skupini socialistov, ljudski stranki, Alde in tako naprej. Politične skupine so izjemno pomembne, ker pripravljajo resolucije in vplivajo tudi na medinstitucionalno sodelovanje. Zaradi tega je zelo pomembno imeti Slovence v teh skupinah. Morali bi imeti vsaj koga iz Slovenije, v kabinetih od predsednika te ali druge politične skupine. 

 | Avtor: Epa Epa

Znano je, da so plače, predvsem iz slovenskega vidika, v evropskih institucijah precej visoke. Kakšna je količina in zahtevnost dela glede na plačilo?

Dejansko moram reči, da so plače v evropskih institucijah zelo dobre. Zaradi tega je tudi veliki naval na delovna mesta od vsepovsod. Za eno delovno mesto je včasih tudi tisoč ali več kandidatov.
Res je, plače so nekaj, kar pritegne, vendar moram tudi reči in to govorim na podlagi dolgoletnih izkušenj: delo je zelo zahtevno in tudi ni dovolj, da delovno mesto dobite, morate se tudi izkazati, dati veliko od sebe, predlagati, biti kreativen in ne gledati na čas, ki ga pustite v službi. Dejansko je višina plače nekako odmerljiva z zahtevnostjo in delom. Tudi sam vidim, delo, ki ga opravljam, bi rad še marsikdo drug in prav zaradi tega vem, da moram biti konkurenčen, da moram imeti nove ideje, biti stalno prisoten ... Ne morem si privoščiti, da bi nekaj časa počival na lovorikah, ampak dejansko moram dati od sebe največ, da lahko pokažem, da sem konkurenčen Francozu, Italijanu, Nemcu, Maltežanu ali komur koli drugemu. 

Koliko se lahko posvečate družini?

Evropske institucije so čez vikend bolj ali manj zaprte in zaradi tega so vikendi v 90 odstotkih mirni. Trenutno imam posebno mirne vikende, medtem, ko sem v generalnem direktoratu za zunanjo politiko izredno veliko potoval. Ne morete imeti vsega, ne morete imeti dobre službe in biti doma. Nečemu se je treba odpovedati.

Večino svoje kariere ste se ukvarjali z zunanjo politiko. Kako se sedanje delo - ste direktopr v direktoratu za komuniciranje- razlikuje od prejšnjega?

Sem direktor v generalnem direktoratu za komunikacije, dejansko pa sem vse svoje življenje prej posvetil diplomaciji. Začel sem v Vatikanu, bil sem vatikanski diplomat na kratko, potem sem deloval v kabinetu predsednika Drnovška in potem sem bil veleposlanik v Madridu in nato stalni predstavnik Slovenije pri EU. V Evropskem parlamentu sem bil na direktoratu za medinstitucionalno sodelovanje in zunanjo politiko odgovoren za vse medparlamentarne delegacije in multilateralne skupščine, kar pomeni, da smo v direktoratu, ki sem ga vodil prej, kreirali celotno zunanjo politiko Evropskega parlamenta. 
Kot v vseh drugih parlamentih, poslanci nimajo zadnje besede pri zunanji politiki. Zunanjo politiko kreira Evropska komisija s Svetom EU, posebnost Evropskega parlamenta pa so medparlamentarne delegacije. Imamo 42 medparlamentarnih delegacij za različne države izven EU in s temi državami parlament razvija parlamentarno diplomacijo. Na ta način skušamo vplivati na sprejem odločitev v Komisiji in v Svetu. Do lanskega leta sem deloval na tem področju, bilo je zelo pestro in aktivno, vendar moram reči, da je tudi v direktoratu za komunikacije idealni prostor za kreativnost in ustvarjanje novih možnosti za sodelovanje z državljani. 

V direktoratu za komunikacije ste odgovorni za obiskovalce. Kakšne so možnosti za obisk Evropskega parlamenta?

Vsak evropski poslanec ima pravico, da na leto pripelje in plača stroške 110 državljanom. Če pomislite, da mandat poslanca traja pet let in ima vsako leto možnost pripeljati in plačati obisk 110 državljanom, je to veliko. Obiskovalci lahko pridejo tudi individualno, skušamo ponuditi čim več komentarjev, razlag glede tega, kako poteka delo.
Glede obiskovalcev Evropskega parlamenta menim, da je zelo dobro poskrbljeno. Večinoma parlamenti nimajo centrov za obiskovalce, Francija denimo, ga nima in če v Franciji nekdo želi priti v parlament, se mora povezati s poslancem, ki ga povabi. dobi dovoljenje in tako naprej. Evropski parlament je odprt in hočemo, da tako tudi ostane. Evropski parlament je ustanova, odprta za vse ljudi, predvsem pa za mlade, saj mladi morajo doživeti Evropo kot nekaj, kar deluje v njihov prid in ne kot nekaj zastarelega in preživetega, kar se včasih prikazuje, ko je govora o tem, da moramo Evropsko unijo ali razpustiti ali popolnoma predrugačiti. Obiskovalcem in vsem mladim ljudem je treba dati prave informacije.

 | Avtor: Epa Epa


Nekateri slovenski evropski poslanci so ob koncu mandata spet opozorili na drage in težavne selitve iz Bruslja v Strasbourg. Tudi vi redno prihajate v Strasbourg, čeprav imate pisarno tudi v Bruslju?

Vsak mesec se vozim v Strasbourg. To je vprašanje, ki deli veliko državljanov in tudi poslancev. Pred leti je peticijo, da bi imel Evropski parlament zasedal samo v Bruslju, podpisalo milijon državljanov.
Osebno mislim, da se to ne bo zgodilo. Za spremembo evropske zakonodaje je potrebna absolutna večina in Francija zagotovo ne bo pristala na to. Že samo podatek, da morate imeti hotel v Strasbourgu rezerviran leto prej, če želite biti v bližini Evropskega parlamenta, da ne govorim o drugih zaslužkih, recimo taksistov ... je jasno, da Francija ne bo nikoli pristala na to, da zasedanja Evropskega parlamenta ne bi bila tudi v Strasbourgu. Iz solidarnosti na to, da bi imeli zasedanja samo v Bruslju, ne bi pristala tudi Nemčija. 

sergeja.hadner@zurnal24.si

Komentarjev 8
  • Avatar Leon
    Leon 08:46 05.maj 2019.

    To je glavni razlog ,da mladi ne hodijo na volitve . Vedno isti frisi in enake laži .

  • @narhist 19:03 04.maj 2019.

    Volitve so loterija, EU pa sploh, ker je denarni sklad zelo velik.

  • Avatar Darko Capek
    Darko Capek 18:04 04.maj 2019.

    ne grem na volitve, gnoji lopovski