V zadnjih letih je postopek vpisa v srednje šole doživel pomembne spremembe. Nekoč je bil postopek vpisa precej podoben vpisu na fakulteto, kjer so učenci navedli tri možnosti in nato čakali do konca junija, da izvejo, ali so sprejeti. Danes imajo bodoči dijaki možnost, da svojo prijavo prenesejo na drugo šolo ali program, če menijo, da glede na objavljene podatke o točkah drugih kandidatov nimajo dobrih možnosti za sprejem.
Na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje menijo, da je ta postopek manj stresen, saj omogoča bolj fleksibilno izbiro in učencem omogoča premislek po tem, ko so znani rezultati Nacionalnega preverjanja znanja (NPZ): "Gre za postopno spremljanje situacije in strateško prilagoditev svoje izbire. V prijavnem postopku na visokošolske zavode pa morajo dijaki odločitev o vrstnem redu treh navedenih želenih programov sprejeti vnaprej in brez možnosti spremembe." Kljub temu nekateri starši in dijaki menijo, da je ta možnost prenosov prijav še vedno precej stresna, saj vse do sredine junija še vedno ne vedo zagotovo, ali bodo sprejeti v želeno srednjo šolo ali ne.
Postopek vpisa v srednjo šolo
Postopek vpisa v srednjo šolo poteka tako, da se bodoči dijak najprej vpiše na izbrano šolo. Konec aprila, ko so znani rezultati NPZ, pa srednje šole objavijo podatke o številu prijavljenih kandidatov in številu razpoložljivih mest. Bodoči dijaki lahko nato s pomočjo spletnega kalkulatorja izračunajo svoje točke in primerjajo ali lahko konkurirajo ostalim prijavljenim kandidatom. Točke se izračunajo na podlagi ocen iz 7. in 8. razreda ter po novem tudi iz rezultatov NPZ, ocene 9. razreda še niso dokončno znane.
"Upoštevanje NPZ pri vpisu na srednjo šolo bo zmanjšalo 'ocenomanijo'"
Ena izmed pomembnih novosti pri srednješolskem vpisu je tudi upoštevanje rezultatov NPZ, ki zdaj predstavljajo 40 odstotkov zaključnih točk, kar naj bi zmanjševalo pritisk po popolnih ocenah. Na ministrstvu menijo, da bo to dolgoročno zmanjšalo "ocenomanijo" in spodbudilo poudarek na dejanskem znanju namesto zgolj na visokih ocenah.
Prenašanje prijav
Če bodoči dijaki po znanih rezultatih NPZ ocenijo, da imajo dobre možnosti za sprejem, prijave ne prenašajo. Če pa ugotovijo, da obstaja verjetnost, da ne bodo sprejeti, lahko prenesejo prijavo na drugo šolo, kjer imajo – glede na objavljene podatke – več možnosti za vpis. Sistem vpisa v srednjo šolo sicer omogoča prenos prijav brez navedbe razloga.
Na ministrstvu trdijo, da sistem omogoča bolj uravnoteženo razporeditev kandidatov in zmanjšuje število primerov, kjer bi morali zaradi previsokega števila prijav omejevati vpis na določenih programih. Po besedah ministrstva za vzgojo in izobraževanje so se zaradi tega bodoči dijaki zadnja leta sami razvrstili po srednjih šolah in šole praktično niso imele omejitev. Tako imajo učenci čim več možnosti, da se vpišejo v želeni program, čeprav morda ne na prvotno izbrano šolo. Pravijo tudi, da je sicer le malo takih, ki prenašajo prijave.
Težava nastopi pri programih, kjer že tradicionalno prihaja do večjih omejitev vpisa, kot je na primer program frizerstva. Pri takih programih ni veliko alternativ, zato dijaki, ki ne pridejo na želeno šolo, pogosto nimajo možnosti ostati v podobnem izobraževalnem programu. Tako so prisiljeni prenesti prijavo na povsem drugačno strokovno srednjo šolo, kar zanje lahko predstavlja precejšen stres in veliko spremembo v karierni usmeritvi.
Starši otroka, ki lani ni bil sprejet na želeno gimnazijo, so nam povedali, da je bilo vse skupaj zelo stresno že v času zaključevanja ocen v devetem razredu. Računal je, da mu bo uspelo, zato prijave ni prenesel drugam, ne ve pa, ali jo je kdo prenesel na to šolo, na koncu je ostal tik pod mejo. Vse skupaj je odločila ena štirica preveč. Ko so nato prijavnico prenesli na drugo šolo, še kar nekaj časa niso vedeli, ali bo sprejet nanjo, kamor je na srečo bil.
Srednje šole, v katere si vsi želijo
Podatki za zadnjih deset let kažejo, da največ dijakov izbira srednje strokovno izobraževanje, odstotek dijakov, ki se vpisujejo v gimnazije, pa je postopno nekoliko upadel. V šolskem letu 2024/2025 se je na gimnazije vpisalo 29.113 dijakov, kar je 36,27 odstotka vseh vpisanih in kar predstavlja zmanjšanje v primerjavi s prejšnjimi leti, medtem ko je strokovno izobraževanje doseglo 44,78 odstotka vseh vpisov (na srednje strokovno izobraževanje se je vpisalo 35950 dijakov), kar je največ v zadnjem desetletju. Je pa odstotek vpisanih v prvi letnik gimnazijskih programov vsako leto še vedno višji od odstotka vpisanih v poklicno izobraževanje.
Povečano zanimanje za poklicne šole na ministrstvu pripisujejo promocijskim aktivnostim, izboljšanim pogojem na trgu dela in usklajenim prizadevanjem države, kot na primer s projektom 'Spodbujanje odličnosti v poklicnem in strokovnem izobraževanju ter promocijske aktivnosti': "Namen projekta je doseči večjo prepoznavnost, privlačnost ter konkurenčnost poklicnega in strokovnega izobraževanja preko promocijskih aktivnosti, kot so predstavitev poklicev in šol, tekmovanja v poklicnih spretnostih in zagotavljanje promocije na digitalnih ter klasičnih medijih, z izvajanjem aktivnosti za promocijo deficitarnih poklicev ter seznanjanje zainteresirane javnosti s poklici prihodnosti. S promocijo poklicnega izobraževanja in vajeništva skušamo med drugim ohranjati oziroma povečati zanimanje mladih za poklicno in strokovno izobraževanje. Poklicno in strokovno izobraževanje želimo predstaviti kot dobro izbiro vseživljenjske karierne orientacije tako za mlade kot odrasle udeležence. Promocijo gradimo na konceptu spodbujanja enakih možnosti med spoloma in hkrati poudarjamo pomen vključevanja različnih ranljivih skupin v poklicno in strokovno izobraževanje." Promocijske aktivnosti, tekmovanja v poklicnih spretnostih kot EuroSkills in aktivno obveščanje o deficitarnih poklicih so pomembno prispevali k večjemu zanimanju mladih za poklicno in strokovno izobraževanje.
NPZ je ok, ker imajo na različnih šolah različne kriterije in bi tako npr. en petkar z ene šole na kaksni drugi lahko komaj "prav dober" (splošnega uspeha sicer ni več) in obratno. Bi pa jaz vsaj pri gimnszijah uvedel… ...prikaži več teritorialni princip, da mularija in drugih krajev, kjer sicer imajo gimnazijo, ne bi rinila v Lj, tukajsnja mularija pa potem izvisi.
Tale ideja s prenosom vpisa na drugo manj zahtevno šolo je pozitiven, ker to zmanjšuje stres , ki ga sicer niso vajeni, saj nihče več ne jebe učiteljev ali ravnateljev, če je kaj narobe pa pride atej v šolo z… ...prikaži več odvetnikom..Razpad sistema...Jaz bi nazaj uvedel palico v šolo..Še mati levinja šavsne svojega levčka, če je ta preveč norčav, pa je sinonim za materinstvo..
Razvajena mladina ni sposobna preživet tudi en dan brez mobitela,delat itak niso vajeni,ker smo jim že mi vse zrihtali,e jebi ga tut mi smo krivi