Tak je postopek, če obstaja dvom o opravilni sposobnosti poslanca

V javnosti se vprašanje opravilne sposobnosti v zadnjem času pojavlja glede poslanca Andreja Hoivika, ki je nedavno na strehi državnega zbora grozil, da bo skočil. Podobna vprašanja so se pojavljala tudi pri sodniku Zvjezdanu Radonjiću, znanem predvsem po oprostilni sodbi Milka Noviča, ki je v nekaj časa zaradi zdravstvenih razlogov opravljal sodniško funkcijo s polovičnim delovnim časom. Svoje psihične težave je pripisoval pritiskom in obremenitvam v sodstvu, sodišče pa ga je leta 2020 zaradi težjih in ponavljajočih se disciplinskih kršitev suspendiralo. 

Hoivik ni na bolniški, ampak na dopustu

V stranki SDS so nam povedali, da je poslanec Andrej Hoivik, ki je na omrežju X medtem napovedal, da bo v prihodnosti razkril več o dogodku, ki je pretresel javnost, na dopustu in ne na bolniški. Kdaj naj bi se vrnil na delo v državni zbor, ne vedo. "V primeru, da delavec akutno zboli za katero koli boleznijo, ima seveda pravico do bolniškega staleža. Gre za formalno pravico in ne dolžnost. Zato mora v primeru, ko pacient ne želi v bolniški stalež in zaradi svoje bolezni ogroža premoženje, svoje zdravje ali zdrave drugega, delodajalec takega pacienta odstraniti iz delovnega okolja," pravi Metoda Dodič Fikfak, predstojnica Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa.

"Delodajalec lahko v primeru, ko meni, da je zaradi delavčeve bolezni ogrožena njegova delozmožnost, zahteva ciljani pregled pri specialistu medicine dela, kjer ta presodi, ali delavec še izpolnjuje posebne zdravstvene pogoje za delo na določenem delovnem mestu. Če gre za duševno motnjo, specialist medicine dela lahko napoti delavca tudi k psihiatru," še pojasnjuje Metoda Dodič Fikfak.  

V stranki SDS se bodo o tem, ali bodo na kakršni koli način postopali glede Andreja Hoivika, odločali po tem, ko se vrne. V tem trenutku se o njegovi opravilni sposobnosti ne sprašujejo oziroma pravijo, da je za ta vprašanja absolutno prezgodaj. Kot politična stranka tudi nimajo pravice, da bi ta postopek formalno sprožili, lahko pa opozorijo pristojne organe (npr. državni zbor, državno volilno komisijo, center za socialno delo) na dvome o opravilni sposobnosti poslanca in podajo neuradno pobudo.

O opravilni sposobnosti odločata zdravnik in psihiater

Postopek odvzema pravilne sposobnosti se lahko začne, ko obstajajo utemeljeni razlogi, da oseba ni sposobna razumeti pomena svojih dejanj ali jih nadzorovati (npr. zaradi duševne motnje, demence, hujše bolezni). Predlog za to lahko poda oseba sama, družinski član, center za socialno delo, zdravstvena ustanova ali sodišče po uradni dolžnosti.

Tudi v primeru poslanca o njegovi opravilni sposobnosti, če je prišlo do poslabšanja duševne bolezni, odloča najprej osebni zdravnik in seveda njegov psihiater. "O pacientovi prištevnosti seveda odloča individualno, za vsak primer posebej, psihiater," pojasnjuje Dodič Fikfak. 

Če je postopek že v teku, sodišče imenuje izvedenca medicinske stroke (najpogosteje psihiatra), ki preuči zdravstveno stanje osebe in poda strokovno mnenje. Na koncu sodišče odloči, ali je osebi odvzema opravilna sposobnost v celoti ali delno. Če gre za poslanca, bi prav tako veljal isti postopek – opravilna sposobnost se namreč ugotavlja po splošnih pravilih družinskega zakonika (DZ) in zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1).

dezurni@styria-media.si