Slovenija
2650 ogledov

Tako potratni smo Slovenci

Ljubljana Profimedia
Katera ravnanja največ prispevajo k ogljičnemu odtisu? Emisije toplogrednih plinov so posledica človekovih ravnanj in so glavni vzrok za podnebne spremembe, vsak posameznik pa lahko že z majhnimi spremembami v svojih navadah vpliva na njihovo zmanjšanje.

Blažitev podnebnih sprememb zajema več ukrepov, med poglavitnejše pa se štejejo prizadevanja za zmanjšanje toplogrednih plinov v ozračju, čemur sledijo tudi podnebne ambicije in cilji, zastavljeni v mednarodnih dogovorih. Med toplogrednimi plini, ki vzbujajo največ skrbi, je ogljikov dioksid.

''Toplogredni plini so glavni vir podnebnih sprememb, ki jih občutimo že danes. S tem ko izračunamo ogljični odtis, lahko ugotovimo, katera so tista ravnanja, ki največ prispevajo k toplogrednim plinom, in tako sprejmemo ukrepe, da ga zmanjšamo,'' pojasnjuje Živa Kavka Gobbo, predsednica društva Focus, društva za sonaraven razvoj. Povprečni ogljični odtis prebivalca Slovenije je po podatkih iz leta 2018 enak 8.4 tonam CO₂, kar je 0,2 tone nad evropskim povprečjem. Da Slovenci živimo potratno glede na globalne razmere, zaradi svojih navad, razpršenosti naselij, individualnimi vožnjami z avtomobili in drugimi dejavniki, se strinja tudi sogovornica.

Ogljični odtis meri količino izpustov toplogrednih plinov, za katerega sta odgovorna posameznik ali podjetje oziroma organizacija v določenem obdobju. Izračunamo ga lahko za posameznika, dogodek, dejavnost ali izdelek, merimo ga v tonah ekvivalenta CO₂. Ogljični odtis tako meri vplivanje na podnebne spremembe.

Kalkulator za ogljični odtis

Ogljični odtis lahko namreč deluje zelo abstraktno, razloži Kavka Gobbo, zato so strokovnjaki in različne organizacije pripravili številne kalkulatorje, kot je na primer Umanoterin. Vsako gospodinjstvo lahko tako preveri iz računov za elektriko in ogrevanje, vneseni podatki v kalkulatorju pa nam tako lahko pokažejo, kako lahko učinkoviteje izkoristimo rabo energije in sprejmemo bolj trajnostna vedenja. ''Za natančnejše izsledke lahko preverimo tudi posamezne aparature, ki jih uporabljamo,'' dodaja strokovnjakinja. Kalkulator obenem pokaže, koliko planetov Zemlja bi potrebovali, če bi vsakdo živel po naših navadah.

Po podatkih Focusa zmanjšanje temperature doma za 1°C prihrani 160 kg CO₂ na leto, hladilnik pa je poleg sušilnega stroja najbolj potratna aparatura. Prav tako smo lahko zlahka pozorni na porabo vode - prhanje v primerjavi s kadjo prihrani 317 kg CO₂. Če bi vsi prebivalci Evrope vsakokrat zavreli zgolj količino vode, ki jo potrebujejo, bi se s tem izognili 1 litru nerabljene vrele vode na dan, s prihranjeno energijo pa bi lahko osvetlili tretjino cestnih luči po Evropi. Vse to bi se seveda poznalo tudi na položnicah.

 | Avtor: Profimedia Profimedia

Kot je razvidno iz podatkov ARSO Okolje, se v Sloveniji v zadnjih desetih letih hitro povečuje delež enočlanskih gospodinjstev. Ti imajo višje izdatke in večji vpliv na okolje. Po podatkih SURS se od leta 2014 nakazuje trend višanja končne porabe energije. Največja poraba energije pri gospodinjstvih je pri ogrevanju. Proizvodnja elektrike in toplote prispeva več kot tretjino vseh izpustov CO₂ v Sloveniji.

Pariški sporazum vključuje prizadevanje, da globalno segrevanje ne bi preseglo 1,5 °C do konca tega stoletja v primerjavi s predindustrijskimi časi. Številke lahko morda zvenijo zanemarljivo, vendar bi po ocenah študije strokovnjakov Evropske geoznanstvene Unije iz 2016 tolikšno zvišanje temperature privedlo do podaljšanja vročinskih valov za tretjino, za prav toliko bi se okrepili močni nalivi in povišala gladina morja.

Posredni in neposredni ogljični odtis

Primarni ogljični odtis je ta, na katerega imamo neposredni vpliv, na primer ustvarja ga vožnja z avtomobilom, raba elektrike … medtem ko v primeru sekundarnega oziroma posrednega nimamo vpliva na celotni proces. Med slednje se štejeta na primer potrošnja procesirane hrane in drugih potrošniških izdelkov. Tudi brskanje po internetu in uporaba mobilnega telefona proizvedeta svoj odtis.

Številčne so stvari, ki jih uporabljamo vsak dan, pa se včasih morda celo ne zavedamo, da puščajo svoj vpliv, zato je potrebno ozaveščanje. ''Skrita komponenta, ki ima velik ogljični odtis, je na primer palmovo olje, ki ga pogosto konzumiramo nevede, saj se nahaja pod številnimi nomenklaturami in v številnih izdelkih, na katere sploh ne bi pomislili – poleg prehrane na primer tudi v biogorivih,'' pravi Kavka Gobbo in razloži, da je za spremembe sistemskih navad potrebno nekaj volje, a je učinek znaten. Po njihovih podatkih z nakupi lokalne hrane, ki ni predelana, prihranimo tudi 1200 kg CO₂ letno.

V prihodnosti bodo sprejeti bolj trajnostni in zeleni ukrepi v vseh sektorjih, spremenili se bodo načini pridobivanje energije in proizvodnje hrane, potrošnja, načini potovanj ter tudi delovna mesta. S spremembami bomo na dolgi rok dosegli čistejši zrak, vodo in prstjo, torej tudi prehrano, energijsko učinkovitejša stanovanja ter manj obremenjujoče načine prevoza. Kako uspešna bo pri tem Slovenija?

''Slovenija ima to srečo in nesrečo, da smo na pogled zelo zeleni. Kar pa se tiče strateškega delovanja, pa ni tako zelena,'' ugotavlja Kavka Gobbo in obenem optimistično pripomni, da se bo v prihodnosti interes ljudi za spreminjanje določenih sistemskih navad povečal, čemur pa bo sledil tudi kapital.

Nevihta Okolje Svet Podnebni znanstveniki prižigajo nove rdeče alarme
 
Komentarjev 6
  • eminenca 13:30 15.avgust 2021.

    slovenčki so po večini potratni zato, ker jih prepričuje v potrato medijska manipulacija ... na ta način se seveda še kako podpira tuje korporacije, ki jim ni mar za vročino, za poplave, za karkoli ... vi samo trošite in trošite ...prikaži več tolk, da bodo vedno polni smetnjaki ... embalaža , konzerve , piksne, plastenke pa spet niso problem trgovskih mrež ... no vsaj pri nas je tako, kjer živimo v komunističnem neoliberalizmu ... in narava nikoga ne zanima

  • eminenca 13:27 15.avgust 2021.

    co2 je hrana za rastline , nam pa proizvajajo kisik ... mnogo lesa strohni in zgnije po gozdovih, razpad je pa izločanje co2 ... kar je sicer za gozdove koristno, ampak kje je zdaj podatek t.i. ogličnega odtisa za vso ...prikaži več trohnelo leso maso ... nehajete pamet solit, malo pa kdo tudi prebere kjer piše za kaj se gre

  • eminenca 13:22 15.avgust 2021.

    uporabljate dva pojma in sicer "ogljični odtis" in toplogredni plini ... za večino laičnih slovenčkov je al za na kruh namazat al pa rit obrisat ... nihče ne spodbuja javnega prevoza, več samooskrbe, ravnanje z lesom ... važno, da je ...prikaži več dovolj suv-jev, klima seveda, ki lepo greje ozračje, v avtomobilčku pa prijetno hladno in še kaj ... je pa še eno dejstvo , da smo tranzitna država zelo nas ogrevajo in svinajo popotniki ... seveda drugo je pa kaj počnejo zarotniki s kontrolo vremena ... zgodba zase