Slovenija
1540 ogledov

Ministrstvo se je odzvalo na očitke, da je sodišče razvrednotilo zgodovino

Leon Rupnik Wikipedia
Sodba v zadevi Rupnik ne zanika zavrženosti konkretnih primerov ali jih rehabilitira.

Reševanje zahtev za varnost zakonitosti v primeru povojnih sodb ne zanika zavrženosti konkretnih primerov, še manj jih rehabilitira, so poudarili na pravosodnem ministrstvu. Po odločitvi vrhovnega sodišča, ki je razveljavilo povojno obsodbo generala Leona Rupnika, se je namreč zvrstilo več pozivov k preprečitvi razvrednotenja zgodovine.

Odločitve sodišč v zadevah, ki izhajajo iz povojnega oziroma vojnega obdobja, ne zadevajo le pravnih vprašanj in razvoja sodne prakse, temveč imajo tudi določen simbolen pomen za zgodovinsko-politično obravnavanje dogodkov med in po drugi svetovni vojni, so ob tem izpostavili na ministrstvu.

Zato menijo, da je treba "razmejiti pravna vprašanja spoštovanja pravil kazenskega postopka v posamični zadevi in siceršnji zgodovinski pogled na dejanja posameznikov v tistem obdobju".

Sodba Rupnika ne rehabilitira

"Kolaboracija je namreč zgodovinsko dokumentirano in izkazano dejstvo, reševanje zahtev za varstvo zakonitosti, ne glede na vsebino končne odločitve v konkretnih primerih, pa ne zanika njene zavrženosti, še manj pa jo rehabilitira," so poudarili.

Leon Rupnik Slovenija Vrhovno sodišče razveljavilo obsodbo Leona Rupnika

Vrhovno sodišče | Avtor: Anže Petkovšek Anže Petkovšek

Spomnili so sicer, da je vrhovno sodišče v preteklosti že odločilo v več podobnih primerih zahtev za varstvo zakonitosti. Med najbolj javno izpostavljenimi je bila po njihovi oceni odločitev iz leta 2017 v zahtevi, ki se je nanašala na t. i. kočevske procese iz leta 1943. Sodišče je tedaj očitke iz zahteve zavrnilo kot neutemeljene in se postavilo na stališče, da je bilo tedanje izredno vojaško sodišče po načinu formiranja, sestavi senata, tipu obravnavanih primerov in pravilih delovanja primerljivo z ureditvijo drugih sodišč med vojno.

Vlaganje zahtev možno na podlagi novele iz 2005

Pojasnili pa so tudi, da je bilo vlaganje zahtev za varstvo zakonitosti v zvezi s pravnomočno zaključenimi kazenskimi obsodbami v preteklosti možno na podlagi novele zakona o kazenskem postopku iz leta 2005. Ta je določala, da je do 31. decembra 2008 možno vložiti zahteve za sodbe, izdane do 2. julija 1990, zlasti zaradi odprave sodb iz povojnega obdobja, so pojasnili na ministrstvu.

Leta 2008 je bil ta rok na podlagi odločbe ustavnega sodišča še enkrat podaljšan, in sicer do 31. decembra 2012. Po navedbah ministrstva so leta 2018 in lani v poslanski skupini NSi predlagali novo podaljšanje tega roka, a je bila taka rešitev zavrnjena.

Mnogi se čutijo osebno prizadete

Odločitev vrhovnega sodišča v primeru Rupnik je sprožila številne kritike. Med tistimi, ki se zaradi odločitve vrhovnega sodišča čutijo osebno prizadete, je upokojeni profesor prava Ljubo Bavcon.

"Zaradi izdajalskega delovanja Rupnika in njegovih sodelavcev sta bila med številnimi drugimi borci za svobodo prizadeta tudi moje človeško dostojanstvo in svoboda," je povedal. Kot je pojasnil, so Rupnikovi policaji mučili njegovo mamo, njega in še nekatere mladinske aktiviste OF pa so po izdaji kolaborantskega ovaduha italijanski policaji mučili, italijansko sodišče pa ga je obsodilo na zapor.

Po mnenju Bavcona bi se o zadevi moral izreči varuh človekovih pravic "glede na to, da je s to sodbo napadeno človeško dostojanstvo in pravice tistih, ki smo bili žrtve".

Zveza borcev se je obrnila na varuha

Na varuha so se medtem že obrnili v Zvezi združenj borcev za vrednote NOB Slovenije. Njen predsednik Marijan Križman je v dopisu varuha človekovih pravic Petra Svetino pozval, naj se "v skladu s pristojnostmi vključi v postopek in ne dopusti, da bi se v Sloveniji častila kolaboracija z okupatorjem". Kot je zapisal Križman, se člani zveze zaradi odločitve sodišča počutijo prizadete in pričakujejo ukrepanje. "Čeprav je naša organizacija edina tovrstna v Sloveniji, ki zastopa to zgodovinsko obdobje, v ta postopek pred sodiščem nismo bili vključeni, niti vprašani za mnenje," je še opozoril.

proslava NOB | Avtor: Saša Despot Saša Despot

Bavcon je še pojasnil, da odločitev vrhovnega sodišča v primeru Rupnik resda ni prva razveljavitev povojne obsodbe posameznika zaradi domnevnega sodelovanja z okupatorjem, je pa toliko bolj boleča zaradi pomembne vloge generala Rupnika.

"Zadeva bi lahko pristala na ustavnem sodišču"

Upokojeni pravnik je ocenil, da bi lahko zadeva pristala tudi na ustavnem sodišču. "Vsakdo, ki je bil neposredna ali posredna žrtev Rupnika, policije ali domobranskih enot, bi lahko izkazal pravni interes za vložitev pobude na ustavno sodišče. Prav tako bi to lahko storili svojci takih oseb," je pojasnil. Potrdil je, da ima pravni interes v tem primeru lahko tudi sam, tako v svojem imenu ali imenu mame. To bo po pojasnilih Bavcona vprašanje nadaljnjih pogovorov: "Na primer, če bi se javile še druge žrtve in bi lahko skupaj kot osebe s pravnim interesom sprožili postopek pred ustavnim sodiščem".

dezurni@zurnal24.si

Komentarjev 32
  • praufo 19:41 25.januar 2020.

    po sloveniji imamo rupnikovo linijo bunkerjev, ki so povečini delno zgrajeni, nekateri do konca, to je bila linija namenjena borbi proti italijanom, pred 2. ww ... zakaj teh izdajalskih bunkerjev ne podrejo, pač pa so pod spomeniškim varstvom, pa saj ...prikaži več jih je gradil kolaborant, izdajalec, zakaj nih ne porušite, ne razumem

  • Kirka 10:41 25.januar 2020.

    Neverjetno, koliko potencialnih kolaborantov imamo Slovenci v svojih vrstah. Sledijo svojim kolaborantskim dedom in Velikemu vodji, ki se je l.91 , po svoji Jajce-epizodi, izkazal s skrivanjem v kleti CD, sklatenjem helikopterja s slovenskim pilotom in kruhom in ukazom napada ...prikaži več na odlično oborožene vojašnice, ki bi vsa slovenska mesta lahko zravnale z zemljo ( pa ga normalni poveljniki na obeh straneh na srečo niso ubogali (verjetno so vedeli, s kakšnim teslom imajo opravka)).

  • slovenski95 17:06 24.januar 2020.

    Katero zgodovino so razvrednotili? Mar tisto, ki so si jo izmislili krvavi zmagovalci nad lastnim narodom?