"To je največ, kar smo lahko dobili"

Profesorica prava EU na Pravni fakulteti v Mariboru Janja Hojnik pravi, da je bila takšna odločitev sodišča pričakovana. Poziv sodišča Sloveniji in Hrvaški, da morata storiti vse potrebno za izvršitev arbitražne razsodbe, pa je po njeni oceni "največ, kar smo lahko dobili".

Kljub temu da je bilo že na začetku jasno tveganje, da zna sodišče presoditi tako, kot je, je prav, da je Slovenija skušala izkoristiti vse pravne poti za dosego spoštovanja arbitražne odločbe. "Na območju nekdanje Jugoslavije je namreč preveč nerešenih sporov in preveč potrditev, da jih ne znamo reševati na miren način," je opozorila.

Poziv sodišča Sloveniji in Hrvaški za izvršitev arbitražne razsodbe je pomemben odsek sodbe in je "največ, kar smo lahko dobili". Vrh hrvaške politike zatrjuje, da je arbitraža mrtva zaradi kompromitiranega arbitražnega postopka, vendar pa je zdaj Sodišče EU pritrdilo, da temu ni tako, je poudarila Hojnikova. 

Po njenem je ves čas obstajalo tveganje, da bo sodišče EU razumelo tožbo, kot da Slovenija problem skuša rešiti "po nekem ovinku, da po mednarodnem pravu za to ni nekega foruma in je zadevo tako tudi sprejelo". Hrvaška ni šla v arbitražni postopek zato, ker bi želela urediti mejo, temveč zato, ker jo je Slovenija v to prisilila, če je želela vstopiti v EU, je opozorila Hojnikova.

Odločitev sodišča Slovenija Mejno vprašanje: Hladen tuš za Slovenijo, spet se veselijo Hrvati

Pavliha: Ni druge poti kot kompromis

Mednarodni pravnik Marko Pavliha poudarja, da je odločitev sodišča zavezujoča in jo je treba spoštovati. Po njegovem ni druge poti, kot da se Slovenija in Hrvaška vrneta za pogajalsko mizo in poiščeta kompromisni način udejanjanja arbitražne odločbe. Vendar pa bo Slovenija, kot meni, "kajpak zopet potegnila kratko, tako kot običajno v preteklosti, vsaj kar se sosednjih držav tiče, kajti kot pravi star pregovor, priložnost zamujena, ne vrne se nobena".

Izrazil je obžalovanje, da Slovenija ni zahtevala izločitve predsednika sodišča, ki je že pred dobrim letom večkrat javno komentiral, da sodišče najverjetneje ni pristojno za obravnavo tožbe proti Hrvaški. Namesto 259. člena pogodbe o delovanju EU, ki je podlaga za ukrepanje članice proti članici na sodišču, je predsednik predlagal 273. člen, ki predvideva, da članici spor sodišču predložita sporazumno. Da bi bil 273. člen edina možna pravna podlaga za presojanje sodišča v tem sporu, je v svoji argumentaciji izpostavljala tudi Hrvaška, to pa je danes omenilo tudi sodišče, opozarja Pavliha.

Hrvaška predsednica Kolinda Grabar-Kitarović se je na današnjo odločitev Sodišča EU odzvala na Twitterju. "Skrajni čas je, da se Slovenija vrne k dialogu s Hrvaško in da državi to vprašanje rešita dvostransko v dobri veri," je tvitnila Grabar-Kitarovićeva, ki bo petletni predsedniški mandat sklenila 18. februarja.

Slovenija Cerar: "To je dokaz, da je imela Slovenija prav"

"Odločitev je posledica napak slovenskih vlad zadnjih deset let"

Odločitev sodišča EU, da ni pristojno za odločanje o sporu o meji med Slovenijo in Hrvaško, je posledica napak slovenskih vlad zadnjih 10 let, je dejala nekdanja generalna pravobranilka na Sodišču EU Verica Trstenjak. Slovenija s to sodbo pravno ni nič izgubila. Morala bo vztrajati pri arbitražni odločbi in iskati rešitev z diplomacijo, je dodala.

Ponovila je, da današnja odločitev ne vpliva na veljavo arbitražne odločbe. "Pravna zmagovalka je sicer Hrvaška, a sodišče je tudi poudarilo, da se je treba pravnih dogovorov držati in jih spoštovati in posredno, da arbitražna odločba velja, kar Slovenija ves čas trdi," je menila.

Izpostavila je, da je današnja odločitev posledica napak slovenskih vlad zadnjih deset let. "Tako smo Hrvaški vedno dovoljevali izjeme v pravnih aktih EU," je pojasnila. Kot primer je navedla sporazum Hrvaške o pristopu k EU iz leta 2012, v katerem piše, da na primer za področje ribištva velja izjema in se začne režim uporabljati šele, ko se začne v celoti izvajati arbitražna odločba. "To pomeni, da je Hrvaška vedno nekaj korakov naprej in je že takrat vnesla te določbe, pozneje jih je uveljavila tudi v uredbi EU o ribištvu, kjer imajo enako izjemo," je dejala in dodala, da je pravobranilec vse to izrecno razdelal.

"Slovenija se mora tudi zavedati, da je pri reševanju problemov in izbiri strokovnjakov za njihovo reševanje pomembna le stroka, ne levi in ne desni, ne prijatelji in ne sorodniki," je bila še kritična Trstenjakova.

dezurni@zurnal24.si