Skupna objava centralnih bank ZDA, EU, Velike Britanije, Japonske in Švice, da bodo v bodoče evropski finančni trg zalagale z neomejenimi finančnimi injekcijami ameriških dolarjev, je veliko presenečenje, saj so bili tovrstni posegi na trg do sedaj količinsko omejeni. Centralne banke EU, VB in Švice so posebej sklenile, da bodo dolarje po fiksni obrestni meri ponujale na dražbah z različnimi ročnostmi. Dražbe bodo trajale sedem, 28 ali 84 dni.

Janša sklical sestanek o razmerah na finančnih trgih

Predsednik vlade Janez Janša je za torek ob 12. uri sklical sestanek v zvezi z aktualnimi razmerami na finančnih trgih, so sporočili iz kabineta predsednika vlade.

Nemčija in Francija za boj proti krizi več kot 800 milijard evrov
Nemška vlada je na izrednem zasedanju sprejela paket za sanacijo finančne krize v višini kar 480 milijard evrov. Štiri petine vsote bodo vzeli iz stabilizacijskega sklada za poroštvo posojil, ki so si jih med seboj odobrile nemške banke. 80 milijard evrov bo namenjenih za vladne odkupe deležev v omajanih finančnih družbah, 20 milijard pa je namenjenih za morebitne rezervne ukrepe. V okviru paketa predvidena finančna sredstva naj bi porabili do konca leta 2009. Agencija DPA navaja, da bo vlada izplačilo pomoči bankam povezala z diktiranjem njihovih poslovnih politik in z zahtevami po omejevanju izplačil nagrad za menedžment.

Vedro tudi na ljubljanski borzi

Osrednji indeks ljubljanske borze indeks SBI 20 je v ponedeljkovem trgovanju pridobil 5,57 odstotka, indeks SBI TOP pa 5,84 odstotka.

Francoski predsednik Nicolas Sarkozy pa je predstavil 360 milijard evrov "težak" načrt za pomoč francoskemu bančnemu sektorju.

Francija bo v skladu s tem svežnjem ukrepov jamčila za do 320 milijard evrov medbančnih posojil, danih do decembra 2009, do 40 milijard evrov pa bo namenila za dokapitalizacijo francoskih bank.

Ničelni primankljaj nerealen cilj, rast pol nižja kot lani

Evropska komisija je spričo finančne krize posredno dala vedeti, da načrtovani ničelni proračunski primanjkljaj območja evra leta 2010 ni več realen cilj. "Vemo, v kakšnih okoliščinah je bil sprejet ta neformalni dogovor. Šlo je za obdobje rasti," je dejala tiskovna predstavnica evropskega komisarja Joaquina Almunie. Kot je pojasnila, je zaradi krize in visoke inflacije letos v območju evra pričakovati le 1,3-odstotno, v celotni EU pa 1,4-odstotno gospodarsko rast, kar je le pol toliko kot lani.

Odločni ukrepi v VB
Britanska vlada bo bankam Royal Bank of Scotland (RBS), HBOS und Lloyd's TSB zagotovila za 37 milijard funtov (okoli 47 milijard evrov) dodatnega kapitala, s katerim naj bi se obvarovale pred pogubnimi učinki svetovne finančne krize.

Vlada je izplačilo pomoči pogojila z zahtevo, da se menedžerji vseh treh finančnih družb to leto odpovejo izplačilu kakršnihkoli nagrad. Po poročanju portala bo vlada tako postala 60-odstotna lastnica RBS, v drugih dveh bankah pa 40-odstotna lastnica.

Dow Jones rekordno
Po več dni trajajočem padanju tečajev na pomembnejših svetovnih borzah se je trend v ponedeljek obrnil. Osrednji indeks newyorške borze, indeks Dow Jones, je pridobil 936 točk (11,08 odstotka) in tako zabeležil največjo dnevno rast v zgodovini.

indeks FTSE je pridobil 324 točk (8,26 odstotka), DAX je porasel za 518 točk (11,4 odstotka), CAC pa je pridobil 355 točk (11,1 odstotka).

Spodbudne novice prihajajo tudi iz Azije, saj so se z izjemo tajvanske in šanghajske vse tamkajšnje pomembnejše borze izvile iz rdečih številk.

Voditelja ZDA in Italije za skupne ukrepe

Ameriški predsednik George Bush in italijanski premier Silvio Berlusconi sta se zavzela za skupne ukrepe za pomiritev turbulenc na finančnih trgih. Bush je obljubil "odgovorna in odločna" dejanja, Berlusconi pa ga je seznanil s skupnim načrtom za boj proti krizi, ki so ga sprejeli voditelji evroskupine.

Še posebej izrazito so poskočili tečaji bank in drugih finančnih družb. Osrednji avstralski indeks ASX-200 je denimo zrasel za 6 odstotkov in s tem dosegel najvišjo enodnevno rast v zadnjih 10 letih.

Optimistično razpoloženje na borzah po svetu je verjetno neposredna posledica odločnih sklepov sestankov finančnih ministrov sedmih najbolj razvitih držav (G7) in ločeno Mednarodnega denarnega sklada (IMF) in Svetovne banke, ki sta konec tega potekali v Washingtonu.

Ministri so soglašali, da morajo tako države kot "zdrave" finančne družbe z vsem razpoložljivim kapitalom pomagati omajanemu finančnemu sektorju. Konec prejšnjega tedna so sestali tudi voditelji 15 držav članic Evropske monetarne unije in se dogovorili za pomoč bančnemu sistemu.