Slovenija
20186 ogledov

Umrli volivci bodo pomagali SDS

volitve Slovenija
1/2
Profimedia
V nedeljo so trije referendumi. Zakaj, o čem odločamo, kako verjetno je, da bo SDS uspelo in kakšen vpliv bodo imeli volivci, ki bodo pred referendumom umrli. Pripravili smo odgovore na ključna vprašanja.

Zakaj sploh imamo referendume?

Gre za obliko direktne demokracije, ko lahko volivci o določenem vprašanju povedo svoje mnenje. V nedeljo bomo povedali, ali želimo, da trije zakoni, ki so jih poslanci sprejeli, stopijo v veljavo ali ne. Referendumi so razpisani, ker je SDS zbrala več kot 40 tisoč potrebnih podpisov volivcev.

Kaj pomeni, če glasujem proti?

To pomeni, da ne želite, da se zakon uveljavi. Referendumsko vprašanje se glasi: »Ali ste za to, da se uveljavi zakon o …«

Ne da se mi ukvarjati z vsebino, kako naj glasujem?

Če podpirate vlado, glasujte trikrat za, če podpirate SDS, glasujte trikrat proti, NSi ni nasprotovala zakonu o vladi, tako da bi tisti, ki zaupajo Nsi, morali glasovati dvakrat proti, glede zakona o vladi pa se lahko odločijo po svoje ali se tega referenduma ne udeležijo.

Če ne grem na referendum, ali to bolj koristi vladi ali SDS?

Odgovor na to vprašanje ni enostaven. Da bi zakoni na referendumu padli, mora proti glasovati najmanj 339.066 volivcev oziroma približno dvesto manj (podrobneje spodaj). Temu se reče kvorum, da zakon pade, mora proti glasovati vsaj petina vseh volivcev. Če je ta pogoj izpolnjen, se pogleda, ali je več glasov za ali proti. Da bi zakon padel, mora biti več glasov proti.

Če ste proti uveljavitvi zakona, je nujno, da greste na referendum, če pa ste za, lahko špekulirate, da kvorum ne bo dosežen, a če se pri tem uštejete, lahko zakon pade, če bo glasov proti več kot za.

Kako verjetno je, da bo kvorum dosežen?

To je težko napovedati, je pa morda bolj verjetno, da ne bo, saj ne gre za tematike, ki bi zelo mobilizirale ljudi. Odkar je v veljavi kvorum, sta bila dva referenduma, kjer je bil izpolnjen: o vodah in o zakonu zakonski zvezi in družinskih razmerjih leta 2015.

Na referendumu o arhivih je bila skupna udeležba manj kot 12-odstotna (za kvorum mora biti proti 20 odstotkov vseh volivcev), na referendumu o drugem tiru je bila udeležba nekaj čez 20-odstotna, kvorum bi bil torej teoretično lahko dosežen, če bi vsi glasovali proti, pa seveda niso, ko je vrhovno sodišče referendum razveljavilo, pa je na ponovljenem glasovanju na volišča prišlo le 15 odstotkov volivcev.

Predsedniške volitve | Avtor: Profimedia Profimedia

Lahko glasujem samo na dveh referendumih, na enem pa ne?

Da, na volišču bo sicer le en volilni imenik, a bodo pri imenu volilnega upravičenca trije stolpci, za udeležbo na vsakem referendumu se bo treba posebej podpisati.

Kaj sploh prinašajo zakoni, o katerih odločamo?

Zakon o vladi bi drugače razdelil in poimenoval ministrstva, zdaj je v vladi 17 ministrov, po novem bi jih bilo 19 in vladni urad za Slovence v zamejstvu in po svetu, ki bi ga vodil minister brez resorja. Več o tem lahko preberete tukaj. 

Zakon o dolgotrajni oskrbi za eno leto zamika začetek veljavnosti zakona, ki ga je sprejela Janševa vlada. Namesto prihodnje leto bi začel veljati leta 2024.

Zakon o RTV Slovenija prinaša drugačen način upravljanja RTV Slovenija, za posledico bo imel, da bo programskemu svetu in vodilnim na nacionalki prenehal mandat. Več o tem lahko preberete tukaj. 

Če zakoni padejo, ali lahko poslanci takoj sprejmejo enake zakone?

Ne, lahko jih pa po enem letu. Zakon o referendumu in ljudski iniciativi namreč določa, da "eno leto po razglasitvi odločitve na referendumu državni zbor ne sme sprejeti zakona, ki bi bil vsebinsko v nasprotju z odločitvijo volivcev".

Kako že danes vedo, koliko točno bo znašal kvorum, kaj če kakšen volivec pred volitvami ali na dan volitev umre?

Drži, pred dnevom referenduma je mogoče dati le oceno kvoruma, a ta ocena je precej točna, bo pa kvorum zelo verjetno približno dvesto glasov nižji, ker bo približno tisoč volivcev do dne glasovanja umrlo.

Na referendumu o vodah lani poleti se je tako zgodilo, da je s potrdilom upravne enote glasovalo 15 ljudi, ki pomotoma niso bili vpisani v volilni imenik. Od dneva sestave volilnih imenikov do zaključka glasovanja na dan glasovanja je umrlo 1.109 volivcev, ki so bili vpisani v volilne imenike, štirje pa so glasovali in nato še isti dan umrli.

Za določitev kvoruma se je podatku o številu volivcev v volilnem imeniku prištelo 15 ljudi, ki pomotoma niso bili vpisani, odštelo tisoč, ki so umrli pred zaključkom glasovanja, in prišteje tiste, ki so umrli na dan glasovanja, a so kljub temu oddali svoj glas.

Pravico glasovati je tako imelo približno tisoč manj volivcev, kot jih je bilo vpisanih v volilni imenik. Kvorum je bil namesto 339.726 predvsem zaradi umrlih volivcev 339.508, kar je 218 manj.

janez.zalaznik@styria-media.si

 
Komentarjev 65
  • Soljatar 19:59 25.november 2022.

    golobarska golazen bo uničena in to psihično, fizično in politično....3krat PROTI pol pa dalje

  • Avatar Mehičanka76
    Mehičanka76 19:52 25.november 2022.

    Alo gremo 3x! Drugače ne sme biti!!!

  • lojs 19:04 25.november 2022.

    nekateri mediji že nabijajo kakšni bodo rezultati, ... če bo tako, kot pravijo, se nam obetajo resnično še slabši časi, za začetek podraživet rtv prispevka, takoj ko bodo ekspresno zamenjal vodstvo, sledi podražitev ... upokojenci bodo še 2 leti čakali ...prikaži več na oskrbo, kar pomeni živlenje v negotovosti na stara leta ... katastrofa