Slovenija
4145 ogledov

"V čigavem imenu policija razdira družino?"

Noor Facebook
Zaplet in birokracija, ki v tem primeru ni na strani majhnega človeka.

Dragana je mati samohranilka iz Novega mesta, ki dela v domu za ostarele. Ob napornem delu je skrbela tudi za sina, skupaj pa sta le s težavo preživela z njeno minimalno plačo. Njene obremenitve so bile pretežke, ob vsej skrbi za ostarele in skrbi za sina pa je bila pogosto na robu izgorelosti. Na srečo se zadnja leta lahko nasloni na pomoč njenega partnerja Noora, ki ji pomaga pri vsakdanjih opravilih in ji je vseskozi v oporo.

Noor je delavec iz Afganistana, ki je leta 2015 prišel v Slovenijo in zaprosil za azil. Tako kot večini Afganistancev mu je bila prošnja zavrnjena. Po zavrnitvi mu je grozila deportacija in v strahu pred vrnitvijo v državo, kjer bi ga čakala smrt, je poskusil prav vse: leto dni je živel na ulici doma in v tujini, preživel hudo zimo, lakoto in mraz, nazadnje pa se je v obupu obrnil na policijo in zaprosil za začasno zadrževanje pred deportacijo. Policija ga je zaprla v center za tujce, kjer je preživel pol leta. Zadrževanje so mu zavrnili, a ga v predvidenem času niso uspeli deportirati; po šestih mesecih so ga zgolj izpustili iz Centra za tujce z besedami: “V tej državi ne boš nikoli dobil nič. Slej ko prej te bomo deportirali, tudi če bo trajalo 5 let.” Noor je bil ponovno, kot mnogi prosilci za azil, pahnjen na ulico brez pravic, brez delovnega dovoljenja in brez socialne podpore.

Z Dragano sta se srečala v Novem mestu. Tam se je namreč skupina prostovoljcev zavzela za Noora in storila tisto, česar država ni hotela: mu priskrbela sobo in osnovno oskrbo. Noor se je kmalu vključil v novo okolje in postal aktiven v lokalnem prostovoljnem društvu, kuhal na skupnih dogodkih kulturnega društva in postal prepoznaven obraz Novega mesta. Hitro se je naučil slovenskega jezika (z novomeškim naglasom) in se prikupil celo županu, končno pa je dobil tudi ustrezno zdravstveno oskrbo in psihiatrično podporo, ki jo je po travmatičnih letih nujno potreboval. Toda najbolj ponosen je na to, da je postal del Draganine družine, da ga je sprejel njen sin in da lahko v novi domovini končno tudi on nekomu pomaga.

Slovenija ga pošilja nazaj v Afganistan

Po vseh normalnih scenarijih bi se morala zgodba tu srečno končati. Toda Nooru kljub nenehnim prošnjam in pritožbam ni uspelo pridobiti dovoljenja za zadrževanje, saj policija še vedno vztraja, da je Afganistan zanj varna država. Če bi uporabili malenkost zdrave pameti in mu že na začetku omogočili zadrževanje, bi po dveh letih lahko zaprosil za dovoljenje za bivanje in delo, ter bil danes že legalno zaposlen.

Tako pa ga znani gostinec, ki se je navdušil nad njegovo kuhinjo, ni mogel zaposliti, Noor in Dragana pa si še vedno ne moreta urediti skupnega življenja.

Shod pred notranjim ministrstvom

V Delavski svetovalnici in Delovni skupini za azil predsednika republike in vlade ter varuha človekovih pravic pozivajo, naj ne dovolijo deportacije Afganistanca, ki je že od leta 2015 v Sloveniji in si je tu ustvaril družino. Predlagajo amnestijo za vse tujce brez statusa v Sloveniji, kar bi bila finančna in sistemska razbremenitev za državo, je poročala STA.

Noorova partnerka Dragana je pojasnila, da je prejšnji mesec na upravni enoti sprožila postopek združevanja družine. A oktobra ga je policija znova odpeljali v Postojno v center za tujce in zagnala postopek deportacije.

Laura Orel iz Delavske svetovalnice je izpostavila sodbe Sodišča EU, ki je odločilo, da je v primerih, ko gre za združevanje družine nekdanjih prosilcev za mednarodno zaščito, slednjim priznana pravica do družinskega življenja.

Če ni vojne, zakaj je tam Slovenska vojska?

Glede na to, da sta Afganistanec in njegova slovenska partnerka vložila zahtevo za združevanje družine in prejela tudi potrdilo, ki mu dovoljuje začasno prebivanje v Sloveniji do izdaje dovoljenja za prebivanje, Afganistanec po opozorilih Orlove sploh ne bi smel biti v deportacijskem postopku.

Predstavniki svetovalnice in delovne skupine so danes po poročanju STA tudi opozorili na nesmiseln argument države ob vračanju migrantov v Afganistan, ker da gre za varno državo. "Kaj potem naši in drugi vojaki delajo v Afganistanu, če tam ni vojne," se je vprašala partnerka Afganistanca.

Država bi se že iz zgodbe z izbrisom prebivalstva lahko česa naučila in tokrat zadeve peljala drugače, pa je ocenil Goran Lukić iz Delavske svetovalnice.

"Predlagamo ukrep amnestije oz. trajne ureditve statusa pod določenimi pogoji. Prepričani smo, da bi to bistveno zmanjšalo administrativne stroške in hkrati uredilo nastajajoči sivi trg ter mnogim, ki zdaj ne morejo bivati, delati in se šolati, v nekaterih primerih pa niti skleniti zakonske zveze, omogočilo vstop v sistem," je pojasnil Lukić.

Poziv k amnestiji bodo poslali na vse pristojne in upajo na pozitiven odziv, je še dodal.

Noorulli Oriyakhel so podporo do sedaj podpisale sledeče organizacije iz Novega mesta: Zavod Situla, Založba Goga, Svetniška skupina Solidarnost Novo mesto, LokalPatriot, Društvo za razvijanje prostovoljnega dela, Društvo Estetika. Podpisali so se pod zgodbo para, ki jo povzemamo tudi na našem portalu.

dezurni@zurnal24.si

Komentarjev 15
  • Žurnalček 14:54 06.december 2019.

    Kdaj se bo nehalo da bivši migranti v zahvalo za sprejem v državljanstvo, sedaj vozijo in na silo uvažajo druge migrante v MOJO državo !!!! Dragana uvezi tog svog jebaća u Crbiju , a ne kod mene !

  • Naklonsky 08:28 06.december 2019.

    Tip se je znašel. Punce vedno padajo na podobne tipe, ki so ponavadi "ubogi reveži". Tudi primer "odžagane roke" je podoben.

  • jgm 06:24 06.december 2019.

    Razdiranje družine? Razdrla jo je že prej, saj on ni oče njenega otroka.

Sorodne novice