Slovenija
1 ogledov

V financah od optimizma do strahu

grafika finance država javni dolg grafika Žurnal24
Krediti. Povečali so se dolgovi države in občin, prebivalstvo pa se razdolžuje.

V desetih letih se je povečala zadolženost na glavo občana – slovensko povprečje je bilo le 82 evrov; po zadnjih podatkih so župani vsakemu svojemu občanu v povprečju naložili kar 409 evrov dolga. Pred desetimi leti ni bilo zadolženih 77 občin, zdaj je takšnih brez dolgov le še 19.

Leta 2003 je bila najbolj zadolžena Občina Hodoš (378 evrov na občana), nato so se karte pošteno premešale; zdaj je rekorderka Občina Gornji Petrovci, ki ima 2.222 prebivalcev in skupno kar 3,8 milijona dolgov, kar na enega občana znese 1.740 evrov. Med mestnimi občinami je na vrhu koprska (skupaj z javnimi podjetji je zadolžena za več kot 56 milijonov evrov). “Zadolževali smo se skladno z zakonskimi omejitvami in na podlagi soglasij finančnega ministrstva, financirali smo investicije, predvidene v odlokih, s katerimi se je sprejemal vsakokratni proračun. Zadnje odplačilo glavnice bančnega posojila zapade v letu 2030,” pojasnjujejo v 
Kopru.

Kmečka pamet, ki deluje


Tone Peršak, župan Trzina, ene od redkih nezadolženih občin, pravi, da je odgovor, kako mu to uspeva, razmeroma preprost. “Bolj ali manj smo se ravnali po tako imenovani zdravi kmečki pameti. Občina je začela delovati leta 1999 in tedaj nismo imeli nobene posebne strategije razvoja ali česa podobnega, zato smo tisto leto financirali samo že v času prejšnje skupne občine (Domžale) začete projekte in pripravili strategijo razvoja. Nekaj malega sredstev smo že imeli iz leta 1999, pridno smo jih vedno znova kapitalizirali s pomočjo varčevalnih depozitov, deloma tudi še na druge tedaj dovoljene načine, in tako povečevali svoj kapital. Velikih investicij smo se vedno lotili tedaj, ko smo sredstva zanje že imeli zbrana,” pojasnjuje. V tem desetletju se je močno povečal tudi javni dolg. “Eden od razlogov za današnje stanje javnih financ je po mojem mnenju tudi logika, da je proračun na vsak način treba porabiti v celoti, pa naj stane, kar hoče. Kajti bog ne daj, da bi na koncu leta kaj ostalo,” ocenjuje Peršak.

Pred desetimi leti smo bili priča izjemno visoki rasti zadolževanja prebivalstva, medletna stopnja rasti se je približala 25 odstotkom, predvsem na račun najemanja stanovanjskih posojil (njihov obseg zdaj stagnira že od druge polovice lanskega leta); povečevalo se je tudi finančno premoženje prebivalstva. Zdaj živimo v razmerah, ko se razpoložljivi dohodek gospodinjstev zmanjšuje, brezposelnost raste, masa plač in drugih prejemkov pa upada. Prihranki gospodinjstev so se zmanjšali, še bolj pa finančne obveznosti, kar po mnenju strokovnjakov kaže, da se prebivalstvo v strahu pred negotovo prihodnostjo želi čim bolj razdolžiti.

Zadolženost občanov največjih občin (v evrih na občina), v letih 2003 in 2012:

Ljubljana 205 (2003) 817 (2012)
Maribor 176 (2003) 523 (2012)
Celje 275 (2003) 632 (2012)
Koper 77 (2003) 1103 (2012)
Nova Gorica 68 (2003) 102 (2012)
Kranj 6 (2003) 306 (2012)
Novo mesto 87 (2003) 482(2012)
Murska Sobota 213 (2003) 462 (2012)
Ptuj 77 (2003) 647 (2012)

Komentarjev 0
Napišite prvi komentar!

Za komentiranje je potrebna prijava/registracija. Če nimate uporabniškega računa, izberite enega od ponujenih načinov in se registrirajte v nekaj hitrih korakih.