Slovenija
4 ogledov

V nedeljo bomo spali uro dlje

Uro bomo zopet premaknili nazaj na poletni čas v nedeljo, 27. marca 2011. (Istoc Žurnal24 main
V noči na nedeljo bomo ob 3. uri zjutraj urni kazalec premaknili za eno uro nazaj. Kritiki opozarjajo, da je premik pogosto vzrok za slabo počutje, vplival pa naj bi tudi na večje število prometnih nesreč.

Na ministrstvu za gospodarstvo pojasnjujejo, da uro prestavljamo zato, ker:
1. prihranimo pri porabi električne energije,
2. premik delovnega časa zagotavlja večjo učinkovitost, predvsem v poletnem času, in pozitivno vpliva na učinkovitost dela zaposlenih, ki delajo na terenu. Pozitivno vpliva tudi na varnost pri delu – več se dela pri dnevni svetlobi.
Dodajajo, da "nobena članica EU ni izrazila želje po ukinitvi ali spremembi poletnega časa".

Kajfež Bogatajeva: "Ni nekega pretiranega učinka"
“Menim, da o fizikalnem učinku premika ure še nihče ni naredil neke odmevne raziskave, zato ne moremo govoriti o nekih učinkih na človekovo počutje. Je pa res, da za kompenziranje premika ure vsak posameznik potrebuje od dva do tri tedne,“ nam zatrdi klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj. “Dejstvo je, da premik sledi sončnemu ciklu. Problem bi nastal v primeru, da bi uro pričeli premikati obratno,“ dodaja.

Prvi so ga uvedli Nemci
Avtor ideje o premiku ure je ameriški izumitelj in državnik Benjamin Franklin, ki je leta 1784 v Pariškem žurnalu objavil esej o varčevanju z dnevno svetlobo. Poudarimo, da si je Franklin varčevanje zamislil na malce drugačen način, kot ga izvajamo danes. Ker so pomladi dnevi daljši in jutra prej svetla, je po smiselni logiki predlagal, da morajo ljudje prej leči v posteljo in zato tudi prej vstati. S to idejo ni želel dejansko posegati v čas in ga premikati, temveč samo vplivati na navade ljudi.

Med prvo svetovno vojno so zaradi potrebe po varčevanju z energijo tako imenovani poletni čas prvi uvedli Nemci. S tem se je prvotna ideja Franklina malce preoblikovala, saj se je namesto prilagajanja ljudi prilagodila kar ura sama. Nemcem je kmalu sledila Velika Britanija in druge države. Ukrep je po vojnem obdobju malce "zamrznil" in se zopet uveljavil v sedemdesetih letih, ko je mednarodno skupnost prizadela naftna kriza. V Jugoslaviji je bil poletni čas v uporabi od leta 1982, Slovenija pa je to navado vpeljala z osamosvojitvijo leta 1991.


Lahko še omenimo, da poletni čas poznajo v približno 70 državah sveta, vendar premik ure ni usklajen. V Evropi uporabljajo poletni čas vse države razen Islandije.

Premik ure povečuje porabo energije
Zadnje čase je vedno več kritikov, ki ne podpirajo premika ure, saj so zadnje raziskave pokazale, da se, čeprav naj bi bil glavni razlog za premik ure prihranek energije, njena poraba celo povečuje. Poleg tega pa ima premik ure tudi nekatere druge, ne prav prijetne posledice za človeški bioritem.

Številni strokovnjaki opozarjajo, da je premik ure za človeka precej škodljiv in se pozna pri storilnosti, delovni vnemi, razpoloženju, zbranosti ... Sprememba ure nekatere pahne v depresijo ali pa nedejavnost. Spet drugi občutijo željo po sladki hrani.

Tudi več prometnih nesreč?
Jeseni 2006 je tudi Evropska unija nakazala, da bi bilo morda smiselno ukiniti tako imenovana zimski in poletni čas. Leta 2007 je tudi preverjala smiselnost teh časovnih premikov. Kljub številnim pripombam je očitno še vedno več privržencev časovnih premikov kot kritikov, ki pravijo, da premikanje ure vpliva tudi na večje število prometnih nesreč. Tudi poraba električne energije zaradi klimatskih naprav poleti naj bi bila po trditvah kritikov večja, a so v ZDA izračunali, da je prihranek nafte precejšen.

Takrat je vodja Centra za motnje spanja v hrvaški psihiatrični bolnišnici Vrapče dr. Danilo Hodoba dejal, da motnje povzroča sprememba, ki znaša najmanj tri ure (na primer let v oddaljene države), psihološka plat te spremembe pa je odvisna od posameznika.

Komentarjev 0
Napišite prvi komentar!

Za komentiranje je potrebna prijava/registracija. Če nimate uporabniškega računa, izberite enega od ponujenih načinov in se registrirajte v nekaj hitrih korakih.