Na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pojasnjujejo, da so podražitve hrane v veliki meri pogojene s podražitvijo ključnih kmetijskih surovin na globalnih trgih. Vendar minister Iztok Jarc opozarja, da je treba ohraniti zmerne okvire. Treba je ugotoviti, da stroški kmetijskih surovin - pšenice v kruhu, mleka v siru - niso poglavitni delež maloprodajne cene, je dejal na novinarski konferenci v Ljubljani.

Vreme letos naklonjeno

Letos neugodnih vremenskih vplivov na letino v Sloveniji ni veliko. Tako naj bi pridelali okoli 160.000 ton pšenice in pire, kar je za 18 odstotkov več kot lani, pridelek ječmena naj bi se glede na leto 2006 povečal za 30 odstotkov, za desetino večji je napovedani pridelek koruze na zrnje in za petino večji pridelek silažne koruze.

Do trikrat višja rast v Sloveniji
Letna stopnja rasti cen hrane v 13 državah območja evra julija letos je po harmoniziranem indeksu cen življenjskih potrebščin znašala dva odstotka, medtem ko je bila v 27 državah članicah 2,6-odstotna. V Sloveniji je ta rast znašala sedem odstotkov. Predvsem v novih državah članicah naj bi bil eden od vzrokov za večjo rast cen približevanje povprečnim ravnem v starih članicah.

Cene se oblikujejo na dereguliranem in liberaliziranem trgu in vprašanje je, kakšni so možni vplivi, pravi Jarc. "Upam, da bomo imeli vsi v tem sektorju dovolj razuma, da bomo vodili zmerno cenovno politiko predvsem tudi v korist potrošnika," je dejal Jarc. Prepričan je, da se "stroški vhodnih surovin ne bi smeli odraziti na neupravičenih višjih maloprodajnih cenah".

Po svetu vse manj zalog hrane
Med dolgoročnimi spremembami je minister izpostavil povečano povpraševanje po hrani na hitro razvijajočih se trgih, kar je tako posledica rasti dohodkov kot populacije, ter povečano proizvodnjo biogoriv. "V svetovnem merilu je pomemben dejavnik tudi liberalizacija kmetijske politike v razvitih gospodarstvih, kjer so bili v glavnem ukinjeni intervencijski instrumenti za stabiliziranje cen," je dodal minister Jarc. Obenem se v zadnjem času zmanjšujejo tudi svetovne zaloge žitaric, saj nekatere tradicionalne proizvajalke izvažajo precej manj pridelkov.

Potreben velik uvoz

Stopnja samooskrbe Slovenije z žitom, ki se je letos glede na lani podražilo tudi do 100 odstotkov, znaša dobrih 50 odstotkov.

Rešitev v odpravi prahe?
EU večjih zalog, ki bi jih sprostila, nima. Ima najnižjo raven v zadnjih desetih letih, ki trenutno znaša okoli 2,4 milijona ton, in sicer v glavnem le koruze. Jarc meni, da lahko EU ponudbo živil na trgu deloma poveča z odpravo prahe, to je s ponovno vzpostavitvijo pridelave na njivah, kjer to po regulativi za praho ni bilo možno. V EU je sicer 56,9 milijona hektarjev polj žitaric, praha pa se izvaja na štirih milijonih hektarjev. Ta ukrep naj bi predvidoma sprejeli 22. oktobra. Zelo se je povečalo tudi povpraševanje po mleku. Po Jarčevem mnenju bi veljalo preučiti možnosti, da bi se v naslednjem obdobju kvote na nacionalni ravni postopoma poviševale.

Varuha konkurence zanima rast cen
Urad za varstvo konkurence se je odločil, da bo zaradi pospešene rasti cen življenjskih potrebščin v Sloveniji izvedel anketo med trgovskimi družbami in dobavitelji. Na osnovi ankete bo urad pridobil podatke o razmerah na trgu dobave blaga trgovskim podjetjem.

V vprašalniku dobaviteljem urad podjetja sprašuje, kateri so njihovi največji kupci na slovenskem trgu in kolikšen delež v prodaji njihovih proizvodov na slovenskem trgu predstavlja nakup vsakega kupca. Za vsako trgovsko družbo - sprašujejo po petih največjih odjemalcih - sprašujejo po petih izdelkih, za katere jih zanima maloprodajna cena julija letos v primerjavi z maloprodajno ceno decembra lani, prodajana cena dobavitelja v omenjenih dveh mesecih ter marža v obeh mesecih, tako v deležu kot vrednostno.

Dobavitelje sprašujejo tudi po njihovem mnenju glede vzrokov za dvig maloprodajnih cen proizvodov v obravnavanem obdobju, če je do dviga prišlo. Zanima jih tudi pojasnilo, kako poteka postopek dviga prodajnih cen pri vsaki izmed trgovskih družb, ter pojasnilo, ali se dogovarjajo z vsako izmed trgovskih družb ločeno ali je za dvig prodajnih cen dobavitelja potrebno soglasje vseh trgovskih družb hkrati.

Medtem pa je družba Mercator svojim dobaviteljem na področju pekarstva že poslala poziv, da znova preučijo utemeljenost svojih že veljavnih in napovedanih podražitev po posameznih blagovnih skupinah in jih skušajo "v dobro potrošnikov znižati".