Slovenija
604 ogledov

Valerij Zupan: "Ja, gej sem. Če si bom želel otroka, ga bom imel!"

Valerij Zupan Osebni arhiv
Kampanja pred prihajajočim referendumom o izenačitvi partnerskih skupnosti v ospredje spet postavlja homoseksualnost. Gejevske pare in njihove pravice. Zdi se, da se jih nekateri še vedno bojijo. Zato, ker jih ne poznajo? Pogovarjali smo se z Valerijem Zupanom, gejem, ki je obredel že skoraj pol sveta, živel v tujini, spisal knjigo in ljudi spraševal o ljubezni.
Kdo ste? 
Sem Valerij Zupan Val. Zadnjih pet let delam v prijateljevi restavraciji, da si zaslužim denar in "kupim svobodo". Za stvari, ki jih rad počnem.
 
Kdaj ste ugotovili, da vas bolj kot dekleta zanimajo fantje?
Že pri dvanajstih letih sem gledal za fanti. Pri osemnajstih sem se občutkov, da me dekleta seksualno ne zanimajo, ustrašil. Okolica mi za geje ni sporočala prav nič prijetnega in nisem mogel preveriti na internetu, ali je biti istospolno usmerjen res delo matere narave ali moda. Pri triindvajsetih sem si dokončno priznal, da sem gej in žal porabil še tri leta, da sem to povedal na glas.
 
S kom ste delili odkritje? Vas je bilo strah?
Ker se nikomur (kaj ni to žalostno, nikomur!) nisem upal zaupati, sem poklical SOS linijo. Še danes se spomnim parkirnega mesta v Ljubljani, od koder sem klical in dolgoletnega strahu in življenja z masko, tega res ne privoščim nikomur. 
 
Ste torej deklariran gej. Kdo vam je pomagal pri razkritju?
Kdo je Tini Maze in Janezu Janši pomagal pri razkritju, da sta heteroseksualno usmerjena? Oprostite, kar zmrazi me, da se v tem stoletju o tej temi sploh pogovarjamo. Ampak se očitno moramo. Ljudje so polni raznoraznih tabujev, tabuje pa vemo, ustvarjajo lastni strahovi. Spolna usmerjenost, barva kože, narodnost in podobno ne bi smeli biti deklaracija. Tako kot Tini, nihče mi ni pomagal pri razkritju.
 
Kakšen je bil odziv ožje okolice oz. družine?
Mami je bila šokirana in sva se veliko pogovarjala na to tematiko, stara mama pa je rekla, da se zaveda, da proti naravi ne moreš nič. Presenetil me je oče; v življenju sva se zares pogovarjala zgolj enkrat in o tem sploh nisva govorila. Reakcija prijateljev je bila v večini: ah, saj smo vedeli, sestrična pa je od šoka bruhala. Logično, veliko let sem igral in te igre ni nikoli prepoznala.
Valerij Zupan | Avtor: Osebni arhiv Osebni arhiv
 
Kaj pa širša okolica? Prihajate z vasi … 
Podrobnih informacij nimam. (smeh) Danes z okolico nimam nobenih težav, prej nasprotno.
 
Kaj ste počeli potem, ko ste končali izobraževanje?
Začel sem hoditi v službo, pri šestindvajsetih zbežal v Ljubljano in zadihal. Štiri leta sem delal na banki (skupno sedem) in živel zelo lepo življenje.
 
Ste imeli kdaj občutek, da vas usmerjenost ovira pri delu? 
Nikoli. Na delovnem mestu s tem nikoli nisem imel težav. Ravno prejšni teden pa mi je prijateljica v Sarajevu pripovedovala, da je njen prijatej zaradi tega, ker je priznal da je gej, izgubil službo.
 
Nekaj let ste živeli v Ljubljani. Je Ljubljana homofobna? Gledano iz vaših čevljev?
Ni homofobna in nimam nobene slabe izkušnje. Seveda obstajajo homofobni ljudje, ki jim čustvena inteligenca, strahovi in razgledanost do sosedove ograje pač ne dopuščajo sprejeti dejstva, da se s tem rodiš.
 
Odselili ste se v London. Zakaj? 
Delo na banki me je ustesnjevalo in bil sem prepričan, da bom v tem milijonskem mestu spoznal partnerja, moža. Krepko sem se zmotil.
Valerij Zupan | Avtor: Osebni arhiv Osebni arhiv
 
Zakaj? Kakšne so izkušnje življenja v tem mestu? 
V Londonu sem doživel nepozabno lepe trenutke (v Sloveniji jih sigurno ne bi), a tudi izredno težke. Ne vem, kako bi težke trenutke zvozil brez prijateljic Petre, Tanje in Mojce. Veliko gejev (priseljencev) pride v London po svobodo. In večino je zanimalo novi kos oblačila, velikost bicepsov in kratkotrajne avanture; vse to jim je bilo bolj pomembno kot jaz osebno. Pogovora o čustvih, ah, kje pa ... Dogajanje me je po treh letih iz mesta izpljunilo. Pred tem sem blazno užival v mestnem utripu, parkih, ogledu musicalov, nasplesal sem se za naprej in nazaj in naučil sem si biti sam sebi najboljša družba. 
 
Če London - spet gledano iz vaših čevljev - primerjamo z Ljubljano … 
London je velik za štiri Slovenije. Ob spremembi življenjskega ritma Ljubljana - London so se pojavile nove in neznane oblike čustvovanja, razmišljanja, oblačenja, prehranjevanja, delovnega okolja, ljubezenskega / nočnega / uličnega utripa. Ljudi ne zanima, kdo si, kaj si, s kom spiš, ... skratka, ljudje se z drugimi ljudmi ne ukvarjajo. V Ljubljani se za srečanje s prijateljem dogovoriš dokaj hitro, v Londonu sem si srečanje na kavi (čez tri tedne ali več) moral zabeležiti v dnevnik. O hrani naprimer pa sploh ne bi izgubljal besed; kako veliko srečo imamo, da Slovenci lahko jemo dobro hrano, v Londonu pa greš lahko vsak dan na koncert ali prireditev po tvojem okusu. Takrat mi je bila ta ponudba mesta zelo interesantna.
 
Po londonski izkušnji ste se lotili projekta, ki vas je popeljal po svetu. Za kaj je šlo?
Strast do snemanja in fotografije sem združil v projekt "What is love?". Eno leto sem potoval po različnih mestih in ljudi spraševal, kaj je ljubezen za njih. Tristodvajset ljudi imam posnetih, veliko sem jih objavil na kanalu Youtube. Na koncu sem porabil vse prihranke, v Madridu izgubil kamero ... in se prvič lotil dela v restavraciji. Danes sem hvaležen za vse nore dogodivščine.
Valerij Zupan | Avtor: Osebni arhiv Osebni arhiv
 
 
V prihajajočih tednih bo zaradi prihajajočega referenduma homoseksualnost spet tema, ki bo razdvajala. Kakšno je vaše mnenje okrog tega…?
Nikoli ne bom dojel, zakaj je ljudi strah in imajo željo preprečiti srečo med dvema istospolnima osebama. Nikoli mi ne bo jasno, zakaj nasprotniki družinskega zakonika ne razumejo, da oni s tem nič ne izgubijo, jaz pa bi, naprimer, lahko šel partnerja v bolnico obiskat ali si uredil status dedovanja ... na drugi strani pa vidim ali poslušam "srečne" družinske zgodbe, kjer oče pijanec drugače kot s silo lastnih čustev ne zna pokazati ali se mati zaradi nezadovoljstva nad življenjem znaša nad otrokom, ki je bil spočet - iz ljubezni? In če bi res šlo za otroke (ne vem, kdo se je spomnil tega slogana, kar slabo mi postane), bi tri milijone in več denarja namesto za referendum namenili v druge namene.
 
Res me zanima, kdo so ti ustavni sodniki, kakšen imajo inteligenčni kvocient in kako sploh lahko spijo. Verjamem, da bodo tokrat socialne mreže na "naši strani" dobro organizirane in referenduma ne bo dobila cerkev - v kateri, naprimer, pridiga veliko gejev. To je ljudem sicer znano kot tudi pedofilske zgodbice iz Vatikana, kar je resnična preblematika sveta, katero bi morali reševati - brez referendumov!
 
Zagovorniki tradicionalne družine, torej zakonske zveze med moškim in žensko, so napovedali najlepšo kampanjo. V kateri bodo torej v ospredje dajali ljubezen. Še dobro se ni začelo, pa vendar… 
V kolikor bi bila v ospredju ljubezen, do referenduma sploh ne bi prišlo. Čas je, da se prebije led in ljudje, ki nimajo izkušenj s homoseksualci, končno pogledajo predsodkom v oči in dojamejo, da družina kot družbena enota ne obstaja zgolj heteroseksualna. 
Valerij Zupan | Avtor: Osebni arhiv Osebni arhiv
 
Skoraj sovpada - začetek kampanje pred referendumom in začetek predstavljanja vaše knjige. O čem pišete?
Življenske zgodbe sem strnil v roman. Opisujem vsa obdobja življenja, predvsem naporno življenje z masko, iskanje partnerske ljubezni, težave pri sprejemanju samega sebe, dogodivščine iz potovanj. Odpravil sem se na Šrilanko, kjer sem odklopljen od sveta in družbi dnevniških zapisov knjigo dejansko napisal. Dober je občutek, da sem enkrat zares nekaj, kar sem si zadal, izpeljal do konca.
 
Kakšni so prvi odzivi na knjigo?

Prvi odzivi so res dobri. Sem presenečen, priznam. Ljudem različnih generacij je všeč moj stil pisanja in iskrenost. Od mnogo lepih komentarjev sta me najbolj presenetila prijateljica in njen fant. Da se po prebrani knjigi o njunem odnosu in stvareh lahko pogovarjata na drugačen način, mi je rekla prijateljica. V knjigi se bo očitno našel ali prepoznal krog ljudi ne glede na njihovo spolno usmerjenost, narodnost, izobrazbo ...

Ravnokar ste se vrnili iz Sarajeva, tam ste bil v zadnjih letih večkrat. Pred leti tudi v Beogradu. Če bi primerjal nekdanje bratske narode, kje imajo homoseksualci največ težav?
Zaradi vere in kulture je v teh državah situacija še bolj zakomplicirana, kot pri nas. Še več je ljudi, ki vseeno ustvarijo družino in na skrivaj iščejo istospolnega partnerja, kar je katastrofalno. Tu se ponovno nihče ne vpraša, kaj pa otroci. Vzgoja otrok od čustveno nezrelih starših je velik problem, a o tem se ne govori kaj dosti.
 
Si želite družine? Otroka?
Včasih je bila ta želja izredno velika. Trenutno o tem ne razmišljam. V kolikor se zgodi, da spoznam partnerja, si bova otroka oba želela in mu omogočila dom in prijazno družinsko okolje, zakaj pa ne. Kdo nama lahko to prepreči? 
Valerij Zupan | Avtor: Osebni arhiv Osebni arhiv
 
barbara.barbic@zurnal24.si
Komentarjev 98
  • Avatar ecipeci
    ecipeci 23:36 15.maj 2016.

    Ja itak je najlazje to "nagnjenost" pripisati kao dejstvu, da se s tem rodis ... malo morgen ... potemtakem so tudi vsi dusevni bolniki ze rojeni dusevno bolani ... saj pa si menda niso tega izbrali kar za spas ..

  • Marjan Gavez 09:57 13.december 2015.

    Predlagam da se SMC, Združena levica in ostali Homoseksualci,kar med sabo POSVOJIJO!

  • blueone 11:01 10.november 2015.

    haha Boris a si mi ti zato tezo zadnjo dajal minuse, se si prijavljal in odjavljal, ker maš dinamični ip, da si mi lahko minuse dajal?