V razpravi je šef zdravstvene blagajne Samo Fakin razkril, da bo zavod že aprila ali maja v situaciji, ko bo moral za poravnavanje obveznosti najemati kratkoročna posojila, saj bo porabil 55 milijonov evrov rezerve, ki je zdaj na računu. "Obveznosti iz naslova plačila izvajalcem za plače zapadejo pred desetim v mesecu, večina plačil iz naslova prihodkov pa zapade po tem datumu,“ je pojasnil Fakin. Priznal je tudi, da je "finančni načrt narejen zelo na knap".
Manj denarja za bolnišnice
Sicer pa se je večina razprave vrtela okrog zmanjševanja sredstev za bolnišnično dejavnost. Fakin je pojasnil, da je letos predvideno za sedem tisoč akutnih obravnav v bolnišnicah, da pa gre v teh primerih za prenos teh obravnav. Načrtovano pa je tudi zmanjšanje dežurne službe za eno tretjino. Fakin je tu omenil, da bo treba razmisliti o popoldanskem turnusnem delu in turnusnem delu tudi v soboto. "Sedemurno delo je v zdravstvenih domovih kar prisotno, to pa bi pomenilo tudi redno delovno soboto," meni Fakin.
Predstavnica ministrstva za zdravje Elda Gregorič Rogelj pa je opozorila, da bo letos za bolnišnice kar 24,9 milijona evrov manj, skupaj z ukrepi od lani pa kar za 90 milijonov manj v letu 2010. Zato je Gregorič Rogljeva poudarila, da bi to lahko ogrozilo izvajanje bolnišnične dejavnosti. Predlagala je amandma, da se vsi morebitni presežki blagajne namenijo za bolnišnično dejavnost. A skupščina amandmaja ni podprla.
Manj iz obveznega zavarovanja
Skupščina je na koncu podprla tudi na prejšnji skupščini sporni sklep, da se pri določenih zdravstvenih storitvah zmanjša delež, ki ga iz obveznega zdravstvenega zavarovanja krije zdravstvena blagajna. Na ta način bo ZZZS letos prihranil deset milijonov evrov, če bo sklep začel veljati od 1. aprila.
Obvezno zavarovanje bo, tako določa sklep, krilo le še 10 odstotkov stroškov zdravil z vmesne liste, zobnoprotetičnega zdravljenja odraslih in očesnih pripomočkov za odrasle ter stroškov zdraviliškega zdravljenja, ki ni nadaljevanje bolnišničnega. Ostalo pa bo šlo v breme dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja.
So se pa člani skupščine zavoda zavezali, da se ti prihranki namenjajo za skrajševanje čakalnih dob, o čemer zavod poroča redno tudi skupščini.
Manj denarja bo pomenilo katastrofo!
Nekaj minut pred začetkom skupščine smo se pogovarjali z Darjo Vižintin Zupančič iz Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije. V primeru, da bo zavod napovedane ukrepe – za 25 milijonov evrov manj za bolnišnice – res sprejel, je napovedala velike težave slovenskih bolnišnic: "Po prvih ocenah naj bi imele v tem primeru slovenske bolnišnice okrog 60 milijonov evrov izgub.“
Tako velike izgube naj bi bile tudi na račun plač, zlasti nagrajevanja dežurstev. "Pričakujemo, da bo spremenjeni zakon o plačah sicer zmanjšal plačilo dežurstev. Vendar vse to so zgolj predvidevanja, tako da je vprašanje, kaj od napovedi se bo zares uresničilo,“ svari Vižintin Zupančičeva.
Na naše vprašanje, kako to, da bo sledila "katastrofa“, ko pa je vendar večina slovenskih bolnišnic lansko leto končala v pozitivnih številkah, je pojasnila, da so bili prvi štirje meseci prejšnjega leta financirani še tako kot leto 2008. "Prvi varčevalni ukrepi so bili sprejeti aprila, drugi so sledili maja. Torej prve štiri mesece je bilo še po starem.“
Če bodo varčevalni ukrepi sledili še naprej, bodo bolnišnice težko poslovale pozitivno. Če pa dodamo še teh napovedanih 25 milijonov manj s strani zdravstvene blagajne, pa res lahko pričakujemo katastrofo, pred skupščino pravi Vižintin Zupančičeva.
