Slovenija
3783 ogledov

Vas moti smrad? Kar navadite se, pritožiti se ne morete nikamor!

cisterna Bobo
Četudi je smrad zaradi gnojenja z gnojnico za mnoge moteč, zakonodaje, ki bi urejala izključno problematiko smradu ni. Omejitve se nanašajo na varstvo voda in rastlin ter mejne vrednosti vnosa dušika iz kmetijskih virov v tla.

Eden od predlogov na portalu predlagam.vladi.si se nanaša na omejitev gnojenja z gnojnico. "Predlagam omejitev gnojenja z gnojšnico tako, da se prepove, da kmetje lahko gnojijo kadar koli," je zapisano v predlogu. "S tem, ko lahko gnojijo kadarkoli, dosti kmetov nalašč provocira vaščane/krajane in jim zaradi močnega smrada onemogoča zračenje prostorov. Velikokrat se zgodi tudi, da kmetje nalašč to počno več tednov zapored, poleg tega pa takrat ni napovedano deževje, da bi ta smrad izničil."

Pred dežjem z manj smradu

Pobudnik predlaga omejitev gnojenja z gnojnico na čas pred dežjem, s čimer bi zmanjšali možnost smradu oziroma omejitev na določene dneve, ko bi bilo gnojenje dovoljeno. Strokovnjaki bi po njegovem predlogu povedali, kdaj je najbolj primeren čas za gnojenje, na podlagi česar bi se določilo točne dneve, npr. en teden spomladi in en teden pozno poleti. "Ves preostali čas bi bilo gnojenje z gnojnico prepovedano," je zapisano v pobudi. Tretja možnost je dogovor kmetov in vaščanov na lokalni ravni, s čimer bi preprečili "nezadovoljstvo vaščanov, ki ne morejo zračiti svojih prostorov". "Verjetno bi se vsi strinjali, da potrpiš en teden, kot da se vsak kmet sam odloči po svoje in opaziš šele, ko začne smdeti." Pobudnik poudarja, da se napisano nanaša izključno na gnojnico in ne gnoj, ki glede smradu ni tako problematičen. 

Omejitve zaradi varstva voda

Na ministrstvu za okolje in prostor, ki ga vodi Irena Majcen, poudarjajo, da se omejitve in prepovedi v zvezi z gnojenjem kmetijskih zemljišč z gnojnico in gnojevko, nanašajo na varstvo voda in ne na smrad, ki ga povzročajo. "Nitratna uredba določa mejne vrednosti vnosa dušika iz kmetijskih virov v tla ali na tla ter ukrepe za zmanjšanje in preprečevanje onesnaževanja voda, ki ga povzročajo nitrati iz kmetijskih virov," poudarjajo na ministrstvu. 

Gnojnice ne morejo polivati neomejeno

Skladno z njimi lahko gmetijska gospodarstva gnojijo z živinskimi gnojili le v količinah, ki ne presegajo mejnih vrednosti 170 kg N/ha kmetijskih zemljišč. "To pomeni, da kmetje po kmetijskih zemljiščih ne smejo polivati neomejenih količin gnojnice in gnojevke," poudarjajo na ministrstvu. "Prav tako morajo kmetje gnojila uporabljati v skladu s potrebami rastlin po hranilih." Na to se nanašajo določbe, ki se v nitratni uredbi nanašajo na časovne omejitve uporabe gnojil, torej na čas, ko rastline za svojo rast in razvoj hranil v obliki gnojil ne potrebujejo oziroma jih rabijo v zelo omejenih količinah, kar velja za pozno jesen in zimo. 

Gnojenje pred dežjem ni primerno

"V kolikor bi predpisali naj se kmetijska zemljišča gnojijo z gnojevko in gnojnico le takrat, ko dežuje, bi s tem lahko povzročili večje spiranje gnojevke in gnojnice v površinske vode oziroma s precejanjem v podzemne vode, kar bi privedlo do onesnaženja površinskih oziroma podzemnih voda," na predlog odgovarjajo na ministrstvu. "Prav tako je treba dodajati gnojila rastlinam takrat, ko jih rastline potrebujejo, torej je treba izbrati optimalni čas gnojenja glede na potrebe rastlin in ne na čas, ko dežuje." 

Gnojnica | Avtor: EPA EPA

Različne potrebe rastlin 

Iz istih razlogov je po oceni ministrstva nesprejemljiv predlog, da bi gnojenje z gnojnico časovno omejili na način, kot je zapisano v pobudi. "Različne rastline imajo v različnih fazah rasti specifične potrebe po hranilih, zato se v sezoni rasti posamezne rastline gnoji večkrat (začetno gnojenje, dognojevanje), kar pomeni, da je nemogoče določiti točno določene datume gnojenja," poudarjajo na ministrstvu. 

Predlogu, da se kmetje določene vasi dogovorijo kdaj bodo gnojili in da vsi gnojijo naenkrat in da o tem obvestijo vse vaščane pa načeloma ne nasprotujejo, a dodajajo, da je to stvar dogovora kmetov in njihovih sovaščanov. "Če gre za iste vrste rastlin v istih fazah rasti se kmetje lahko dogovorijo, da ta kmetijska zemljišča gnojijo istočasno," odgovarjajo na ministrstvu.

Zmanjševanje smradu z ustreznimi postopki

Dodajajo, da bodo ne glede na navedeno še naprej vodili aktivnosti v zvezi z rešitvami za zmanjšanje izpustov dušikovih spojin v zrak iz kmetijstva, kjer se bodo iskale ustrezne rešitve za zmanjšanje izpustov amonijaka prek ustreznih postopkov krmljenja rejnih živali, ustreznega skladiščenja živinskih gnojil in gnojenja z majhnimi izpusti v zrak, s čimer bo posredno zmanjšan tudi moteči smrad. Posebnih predpisov, ki bi urejali izključno problematiko smradu v Sloveniji ni, prav tako priprava tovrstnih predpisov trenutno ni načrtovana.

Komentarjev 29
  • Maty 09:26 03.november 2015.

    Gnojnica - drek je odpadek, ki ga ljudje in živali izločijo iz telesa. Mar vam to kaj pove? Ni vse prav, čeprav se dela že 500 let! Ljudje tudi ogrevajo svoje domove na drva že od pamtiveka, pa še ne ...prikaži več pomeni, da delajo prav. Ekološko je tudi ta način sporen.

  • westal 05:41 03.november 2015.

    Tam šele smrdi in ta smrad nam vsem škoduje.

  • watcher 17:50 02.november 2015.

    Po kanalizaciji, ki je predvidena ravno za to. Travniki pa niso. Vklopi možgane, prosim, preden kakšno prijaviš.