V skupini Evropskega parlamenta za spremljanje spoštovanja demokracije so se v javnem spletnem pogovoru danes seznanili z razmerami na področju medijske svobode v Sloveniji. V pogovoru, v katerem so sodelovali predstavniki iz Slovenije in Evropske komisije, so člani skupine izražali zaskrbljenost nad razmerami ter pričakovanja v ukrepanje komisije.
Uvodoma je vodja skupine, evropska poslanka iz Nizozemske Sophie in 't Veld (Renew), zavrnila informacije, da naj bi vabilo premierju Janezu Janši in ministru za kulturo Vasku Simonitiju poslali tik pred zdajci. Pojasnila je, da so vsa vabila poslali 24. februarja, nato pa ugodili zahtevi Janše po njegovi fizični udeležbi in da je razprava javna. Kasneje so bili obveščeni, da danes z ministrom za kulturo ne bosta mogla priti v Bruselj.
Dejala je, da bodo njuno željo, da bi bil pogovor 26. marca v živo v Bruslju, skušali uresničiti, a morajo najprej ugotoviti, ali bo to izvedljivo prav na ta datum. Udeležbo na tem srečanju je že napovedal varuh človekovih pravic Peter Svetina. Iz njegovega urada so namreč danes sporočili, da se današnjega pogovora ne bo udeležil, saj je v korespondenci z Evropskim parlamentom sprejel in potrdil udeležbo na pogovoru v Bruslju 26. marca.
Sophie in 't Veld : Nismo sodišče
Sophie in 't Veld je še izpostavila, da je njihova skupina za spremljanje spoštovanja demokracije, pravne države in temeljnih pravic (DRFMG), ki deluje v okviru parlamentarnega odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (Libe), ni sodišče, temveč izvajajo nadzor in torej zbirajo informacije. Izmenjava mnenj je le ena oblika, možen je tudi obisk v državi, ko bodo to dopuščale razmere. Glede vabila Janše Evropskemu parlamentu, naj se pridruži Evropski komisiji, ki jo jo je pozval, naj obišče Slovenijo, da ugotovi stanje v medijih, pa je dejala, da je parlament neodvisen in sam izvaja obiske, če se za to odloči.
Predstavnik Evropske komisije iz direktorata za temeljne pravice in pravno državo Emmanuel Crabit je spomnil, da je komisija že v prvem letnem poročilu o stanju vladavine prava iz septembra lani v Sloveniji kot zaskrbljujoče izpostavila spletno nadlegovanje novinarjev, pa tudi pomanjkanje človeških in finančnih virov Agencije za komunikacijska omrežja in storitve (Akos).
Sedaj komisija pripravlja novo poročilo, v tem okviru pa aprila načrtujejo obisk držav, verjetno virtualno glede na razmere, je dejal. V novem poročilu bodo podali oceno o razvoju razmer. Glede transparentnosti lastništva medijev je izpostavil pomen nove direktive o avdiovizualnih medijih. Napovedal je tudi, da bo komisija letos objavila priporočila o varnosti novinarjev. Na več vprašanj članov skupine glede mehanizmov za zagotavljanje medijskega pluralizma in svobode, pa je med drugim omenil konkurenčna pravila in državne pomoči, večkrat pa izpostavil pomen letnih poročil o vladavini prava.
Spletno nadlegovanje, žalitve in vulgarnosti
Direktor Centra nevladnih organizacij Slovenije (CNVOS) Goran Forbici je izpostavil spletno nadlegovanje in žalitve, vulgarnosti vladajočih s premierjem na čelu ne samo do kritičnih medijev, ampak tudi do civilne družbe ter stroge omejitve svobode izražanja in gibanja v kriznih zakonih, sprejetih v okviru pandemije covida-19. Omejitve svobode zbiranja so se še posebej šokantne zdele Sergeyju Lagodinskemu iz Nemčije (Zeleni/EFA), ki je vprašal, ali so se že obrnili na ustavno sodišče, ESČP ali Sodišče EU.
Predsednica Društva novinarjev Slovenije (DNS) Petra Lesjak Tušek je izpostavila neposredne spletne napade na novinarje in žaljenje, kot tudi to, da gre predvsem za napade na tiste v javnih medijih, torej na RTV Slovenija in STA. Izpostavila je sistematičen koordiniran pritisk na medije in željo vlade po vzpostavitvi vzporednega medijskega sistema. Opozorila je, da želijo zlomiti STA pred predsedovanjem Slovenije Svetu EU.
Problematično lastništvo
Preiskovalni novinar Lenart J. Kučić iz portala Pod črto je orisal slovenski medijski sistem z vidika lastništva, ki da vsaki vladi omogoča nadzor nad mediji in več možnosti, da ta nadzor še poveča. Predstavil je tudi analizo vzorcev napadov na Twitterju.
Profesor na ljubljanski fakulteti za družbene vede Marko Milosavljević podprl današnjo razpravo, saj meni, da Slovenija potrebuje več mednarodnih razprav, še posebej v EU, saj so prakse v nasprotju z evropskimi vrednotami. Tudi on je opozoril, da skuša vlada vzpostaviti popoln nadzor nad STA.
Poslanka Elena Yoncheva (S&D) iz Bolgarije je izpostavila, da je bila lani Slovenija na indeksu svobode medijev na 36. mestu in da "sedaj en človek to hitro spreminja". Pričakuje ukrepanje Bruslja.
Vidne vzporednice z Madžarsko
Poslanka iz Nemčije Katarina Barley (S&D) je ocenila, da so vidne vzporednice z Madžarsko, ter slovenske udeležence vprašala, ali obstaja nevarnost, da gre Slovenija v podobno smer kot Madžarska, v izolacijo v EU.
Poslanka iz Madžarske Anna Donanth (Renew) je izpostavila pomen evropskega delovanja za zaščito svobode medijev in pluralizma ter izrazila pričakovanje v dejavnost komisije. Tudi poslanka z Malte Roberta Metsola (EPP) je izpostavila pomen zaščite svobode medijev.
Za spremljanje razmer v Sloveniji se je skupina poslancev, v kateri sicer ni članov iz Slovenije, odločila po odzivu premierja Janše na članek v bruseljskem spletnem mediju Politico o stanju v slovenskih medijih. Avtorico članka je Janša na Twitterju obtožil, da ji je "bilo naročeno, da ne pove resnice".
Današnji pogovor je uvod v razpravo o svobodi medijev v Sloveniji, ki bo v sredo na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta. Sprva načrtovano razpravo o razmerah na Poljskem in Madžarskem so na pobudo evropskih socialdemokratov razširili tudi na Slovenijo.
Medijski strokovnjak Milosavljević je lagal v Bruslju, češ da je vlada JJ odstavila direktorja Kadunca. Ni povedal, oziroma je zatajil, da mu je potekel mandat in je odbor RTV Slo izbral drugega kandidata, ker stari ni več ustrezal. Tudi tega… ...prikaži več ni povedal, da je Kadunc odstavil Rebernikovo zaradi Thomsona v času vlade Šarca. Pa tega ni povedal da levi blok obvladuje 95% medijev. Pa da vidimo potem resnico.