Visoke cene tako in drugače

V novo leto smo poleg številnih pričakovanj o vsem lepem in dobrem stopili tudi z novo valuto v denarnicah. Po 16-ih letih smo se namreč poslovili od tolarja in pozdravili enotno evropsko valuto evro. ˝To je bil velik izziv za naše gospodarstvo, tudi za našo politiko in tudi za socialne partnerje. Vsi smo skupaj stopili in dejansko tudi to izpeljali,˝ je okrog pol ure po polnoči prvega januarja  dejal minister za finance Andrej Bajuk.

Bajuk je prevzem evra ocenil kot uspeh vseh državljanov. © BOBO

A po začetni evforiji so se med drugim tudi zaradi uvedbe evra in vse višjih svetovnih cen hrane in energentov začele prve težave. Sredi leta so se namreč začele številne podražitve hrane in osnovnih življenjskih artiklov, ki so slovensko inflacijo pognale v višave. V oktobru je tako letna inflacija znašala kar 5,1 odstotka. Po podražitvah goriv v novembru pa je celo analitike presenetilo, da se je inflacija povzpela kar na 5,7 odstotka. ˝Stopnjuje se namreč zaskrbljenost, da se bodo visoka inflacijska pričakovanja vgradila v dogovore za prihodnje leto in s tem preprečila pričakovano umiritev cen,˝ je dejal direktor Umarja Boštjan Vasle . Poleg tega pa so si ekonomisti enotni, da bi bila lahko inflacija nižja, če bi bil na področju trgovin trg bolj konkurenčen.

No v nasprotju z inflacijo pa se Slovenci lahko pohvalimo z rekordno gospodarsko rastjo. V prvem četrtletju je bila ta v primerjavi z lanskim obdobjem 7,2-odstotna. A kljub temu sindikatov te spodbudne novice niso ustavile, saj so konec leta zaradi vse slabšega socialnega standarda na demonstracijah zahtevali višje plače.

Privatizacija leta: NKBM

Delnice NKBM so se z začetnih 27 € dvignile na 37 €. Ali je država postavila prenizko začetno ceno? © Boštjan Tacol/Žurnal24

Več kot 100.000 Slovencev si bo leto 2007 zapomnilo tudi po privatizaciji Nove kreditne banke Maribor. Država se je namreč odločila, da bo skoraj polovični delež banke prodala tudi s pomočjo javne ponudbe delnic. Do delnic so tako lahko prišli tudi mali vlagatelji, in teh je bilo kar 109.627. Enajstega decembra pa se je na Ljubljanski borzi začelo trgovati tudi z omenjenimi delnicami in vrednost se je z začetnih 27 evrov za delnico povzpela na 36,61 evra. Rekorden pa je bil tudi promet: 33,5 milijona evrov. A s prodajo tudi tokrat niso bili vsi zadovoljni. Najbolj kritični so namreč bili v opoziciji, poslanec Zares Matej Lahovnik : ˝Po moji oceni je cena 27 evrov za dobro poučene vlagatelje prenizka. Razvoj dogodkov na borzi je pokazal, da sem imel prav.˝   Finančni minister Andrej Bajuk je zagovarjal ceno delnice NKBM pri 27 evrih ter priznal, da so se najbolj bali, da bi vrednost delnice z uvrstitvijo na borzo padla. Najslabše, kar se lahko zgodi, je, da bil cena znatno padla, to je namreč ključnega pomena za dolgoročen ugled ustanove, je dejal.

Po zaupnici boj proti tajkunom

Janša je po izglasovani zaupnici napovedal boj proti tajkunom. © BOBO

Iztekajoče se leto bo nekaterim pomembnim akterjem v gospodarstvu ostalo v spominu predvsem zato, ker je premier Janez Janša po izglasovani zaupnici konec leta napovedal boj proti tajkunom. Vlada bo v prihodnje, poleg tega, da bo odgovorno zaključila priprave na vodenje, še posebej posvetila pozornost blaginji državljanov, je po izglasovani zaupnici napovedal premier. Vlada bo namenila tudi posebno pozornost drugi fazi privatizacije ter okrepila boj proti ˝tajkunsko-političnim povezavam, ki s kriminalnimi dejanji še naprej razpredajo lovke po celotnem nacionalnem tkivu in brezsramno bogatijo.˝   Tako je vlada skoraj čez noč potrdila spremembe zakona o bančništvu in prevzemih, pripravlja pa tudi korekcije zakona o gospodarskih družbah. S temi spremembami želi namreč vlada potem, ko je zamudila zajezitev gospodarskih lovk dinastije Šrot, preprečiti še menedžerski odkup Merkurja. Za nakup družbe so menedžerji zagotovili 350 milijonov evrov, za kar so zastavili tudi delnice Merkurja.

Izjava leta: Prodaja Mercatorja napaka

	Prodaja Mercatorja je bila napaka. Janez Janša

Premier Janez Janša pa je konec novembra po dveh letih priznal, da je bila prodaja Mercatorja napaka. Janša je takrat za Mag dejal, da se je pokazalo, da koncentracija lastništva ni bila uporabljena za to, kar je bilo javno obljubljeno - za prodor na trge v regiji in širše, temveč za krepitev domačega monopola, vključno z medijskim. Janša je v intervjuju še dejal, da je bila prodaja zakonita in cena realna, vendar bi bilo bolje, če do nje ne bi prišlo.

Da so Janšo takrat prinesli naokoli pa je v odzivu dejal ljubljanski župan in nekdanji prvi mož Mercatorja Zoran Janković. ˝ Janša je preveč zaupal ljudem, ki so ga prinesli naokoli. Glavna akterka v prodaji Mercatorja je bila takratna državna sekretarka Andrijana Starina Kosem, ki ga je potem izdala˝ .