"Držali smo obljubo in sprejeli predloga novel zakonov - o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ter o dohodnini - za razbremenitev regresa že v letu 2019," je vlada sporočila prek Twitterja. "Delo mora šteti in to je eden od ukrepov, s katerim bodo delodajalci ustrezno nagradili svoje zaposlene," je po seji vlade dejal minister za finance Andrej Bertoncelj. Vlada je predlagala, da se oba zakona obravnavata po nujnem postopku. Minister računa, da bosta sprejeta v najkrajšem možnem času.
S predlogom novele zakona o dohodnini je predvideno, da se v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja ne všteva regres za letni dopust od zakonsko predpisane višine v višini minimalne plače (letos je to 886,63 evra bruto) do višine 100 odstotkov povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji, pri čemer se pri določanju tega zneska upošteva zadnji podatek statističnega urada (januarja je bil ta 1729,15 evra bruto).
Davčno ugodnejša obravnava regresa za letni dopust se določa že za davčno leto 2019, predlagana zakonska novela pa predvideva tudi postopek vračila že odtegnjene oz. odmerjene akontacije dohodnine v tem letu.
S predlogom sprememb zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju pa se spreminja zavarovalna osnova za plačilo prispevkov za socialno varnost od regresa za letni dopust, tako da se po novem prispevki plačujejo le od zneska regresa za letni dopust, ki presega 100 odstotkov povprečne plače zaposlenih v Sloveniji za predpretekli mesec. Sedaj je regres prispevkov oproščen do višine 70 odstotkov povprečne plače.
Podobno kot pri spreminjanju zakona o dohodnini se tudi v tem primeru način postopanja glede plačila prispevkov za socialno varnost od regresa za letni dopust, ki je bil oz. bo izplačan letos. "Vsak evro, ki ga bo delodajalec namenil za regres, bo delojemalec dobil na svoj račun, država se je odpovedala dohodnini in prispevkom," je strnil Bertoncelj.
Kot piše v obeh predlogih zakonov, vlada s predlaganimi ukrepi zasleduje cilj razbremenitve prejemkov iz naslova delovnega razmerja ter povišanje razpoložljivega dohodka delavcem, ki jim delodajalci izplačujejo regres za letni dopust v višini, ki je višja od zakonsko predpisane (v višini minimalne plače). S tem se po navedbah vlade zasleduje tudi cilj povečanja mednarodne konkurenčnosti Slovenije, višjo potrošnjo ter spodbuja izplačila višjih regresov za letni dopust tistih družbam, ki se za to same odločijo.
Minister prepušča delodajalcem, po kateri ureditvi bodo izplačali
Bertoncelj je spomnil, da so za vse delodajalce, ki so regres po starem že izplačali, predvideli ukrepe, kako to urediti. Finančna uprava RS bo izdala odločbe in v najkrajšem času akontacije vrnila podjetjem, ta pa naprej zaposlenim. Podroben postopek bo objavljen na spletni strani ministrstva, vračilo pa bo izvedeno najpozneje v 30 dneh od vročitve odločbe in ob pogoju, da prejemnik vračila nima neporavnanih davčnih obveznosti.
Vlada delodajalcem po ministrovih besedah prepušča, ali regres izplačajo po sedanji ureditvi in se potem zadeva uredi za nazaj ali z izplačilom počakajo. Želja vlade je sicer, da bo čim manj urejanja za nazaj, je dejal Bertoncelj.
Za 90 milijonov evrov manj prihodkov od dohodnine
Na ministrstvu za finance ocenjujejo, da bo predlagana rešitev glede davčne razbremenitve regresa letos prihodke od dohodnine znižala za okoli 90 milijonov evrov, na ministrstvu za delo pa napovedujejo, da bo negativni učinek razbremenitve regresa prispevkov za socialno varnost za proračun prek prispevkov za starševsko varstvo za brezposelnost predvidoma 230.000 evrov, medtem ko bo zaradi prispevkov za socialno varnost blagajna Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje prikrajšana za okoli 1,4 milijona evrov, blagajna Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije pa za 760.000 evrov.
Za posameznika tudi do 300 evrov več
Glede učinkov dohodninske razbremenitve regresa za zaposlene pa na finančnem ministrstvu pojasnjujejo, da je ta odvisna od višine plače, ki jo zaposleni prejme, saj se dohodnina od regresa ne računa po lestvici in z olajšavami, temveč na podlagi povprečne stopnje, ki jo ima zaposleni v mesecu izplačila regresa, ta pa vključuje prejeto plačo in regres.
Posledično bo učinek dohodninske razbremenitve regresa v primeru višine 1000 evrov recimo za zavezanca z minimalno plačo 160 evrov, za zavezanca s povprečno plačo 200 evrov in za zavezanca, ki mesečno prejme štiri povprečne plače, več kot 310 evrov.
Bertoncelj je na vse prejemnike regresa apeliral, naj dodatna sredstva v čimvečji meri potrošijo v Sloveniji, da se tako dvigne domača potrošnja. Je pa to seveda odločitev vsakega posameznika, je dodal.
Gre sicer za prvi ukrep v okviru predstavljenih davčnih sprememb. Ekonomsko-socialni svet je namreč prejšnji teden soglašal, da se davčna razbremenitev regresa s ciljem čimprejšnjega sprejema izvzame iz paketa sprememb, o ostalih pa bodo socialni partnerji iskali soglasje znotraj posebne pogajalske skupine.
