Slovenija
22426 ogledov

Vlada podjetjem stopila na prste in napovedala sankcije

Bojan Kumer Bor Slana/STA; Vlada republike Slovenije
Minister za infrastrukturo Bojan Kumer je pojasnil, kaj prinaša novi zakon o nujnem posredovanju za obravnavo visokih cen energije. Vlada ga je danes že potrdila ter sprejela in bo po nujnem postopku poslan v državni zbor.

"Zakon prinaša kar nekaj novosti, gre za implementacijo uredbe, ki smo jo ministri sprejeli na Evropski uniji 30. septembra, plus nekatere nacionalne specifike, zato da bomo lažje naslovili morebitne krizne razmere, ki bi se lahko pojavile tekom zime oz. na začetku naslednjega leta," je na novinarski konferenci po redni seji vlade poudaril minister za infrastrukturo Bojan Kumer

Kot je razložil minister, zakon prinaša pet pomembnih sklopov. "Prvi sklop prinaša zmanjšanje koničnih obremenitev. Uredba nalaga vsem državam članicam, da morajo zmanjšati pet odstotkov porabe električne energije v vršnem delu dneva. Vzpostavljamo ustrezno zakonsko podlago, kjer bi sistemski operater (Eles, op. p.) preko razpisov omogočal tovrstne prihranke," je pojasnil minister.

Za vzpodbujanje manjše porabe elektrike v koničnih urah je predviden mehanizem kompenzacije omrežnine. Upravičenci  – to bodo lahko porabniki s priključno močjo nad 43 kW – bodo tisti, ki bodo v obdobjih kritične obremenitve omrežja porabo zmanjšali za vsaj pet odstotkov, to zmanjšano porabo pa prenesli v obdobja z zmanjšano tarifno postavko MT. Priznala bi se jim kompenzacija pri plačilu omrežnine v obdobjih s tarifno postavko MT, in sicer za delež zmanjšane neto porabe v obdobjih kritične obremenitve omrežja, kaže zakonski predlog, danes objavljen na spletni strani eUprave.

"Drugi sklop je, da dodatno spodbujamo investicije iz obnovljivih virov energije. Namreč začasni okvir Evropske komisije omogoča precejšnje mehčanje pravil dovoljenih državnih pomoči, predvsem za investicije iz obnovljivih virov energije. Tukaj bomo dodatno spodbudili investicijsko okolje v projekte obnovljivih virov energije ali pa v projekte shranjevanje energije," je razložil Kumer in dodal: "Gre za ukrep, ki bo dodatno spodbudil zeleni prihod. V zakonu tudi v sklopu tega poglavja določamo, kako se lahko vsi ti ukrepi hitreje implementirajo, uvaja se tudi solidarnostni prispevek."

"V sklopu tri naslavljamo poglavje za zajezitev visokih stroškov, kjer lahko vlada, če pride do nesorazmernega dviga cen energentov, določi, da se cena toplote z daljinskega ogrevanja ali pa dodatki k tarifnim postavkam, oblikuje tako, da ne bo presežen določen nivo tarifnih postavk. Dajemo si ustrezno zakonsko podlago, da bomo lahko kasneje s podzakonskimi akti hitro reagirali in s tem zaščitili odjemalce in gospodarstvo. Določamo tudi referenčno ceno lesne biomase za določitev referenčnih stroškov, ki jih bo s tem morala upoštevati Agencija za energijo," je še pojasnil minister. 

"V četrtem sklopu urejujemo prispevke od presežnih tržnih prihodkov in pa solidarnostni prispevek, gre za realizirane tržne prihodke od prodaje električne energije, predvsem proizvedene in prodane na veleprodajnem trgu električne energije v Republiki Sloveniji. Točka porabe mora biti v Republiki Sloveniji. S tem na nek način omejujemo stroške od proizvodnje do dobave. So pa izjeme na nivo 180 evrov na megavatno uro, izjeme od te cene so proizvodne naprave, k proizvajajo iz lignita in plina, to so predvsem male naprave," je dodal Kumer. Izjema naj bi bili glede na osnutek tudi proizvajalci, katerih lastna cena presega to določeno ceno. Prav tako omejitev tržnih prihodkov ne bi veljala za elektriko, proizvedeno v demonstracijskih napravah, v proizvodnih napravah, ki so v podporni shemi in podpora presega omenjeno najvišjo ceno, ter v proizvodnih napravah z največjo nazivno močjo 500 kW.

"Zadnji ukrep – ti ukrepi so nacionalna specifika, kjer omogočamo proizvajalcem (majhne naprave), da grejo na prehod za zagotovljen odkup. Mnogo teh pobud smo prejeli na ministrstvu in s tem zakonom dajemo ustrezno zakonsko podlago, da se lahko izognejo volatilnosti trga in seveda s tem omogočimo dodatno zaščito. Določamo tudi referenčno ceno za obratovalno podporo na nivo 180 evrov/megavatna ura. Uvajamo tudi podlago za morebitno nadomestilo dobaviteljem električne energije, plina in toplote, ki bi jim ukrep regulacije povzročal občutno škodo. Kot veste, smo kar nekaj uredb za regulacijo cen že določili in s tem zakonom zdaj uvajamo zakonsko podlago," je dejal Kumer. 

"Hkrati tudi omejujemo opravljanje dejavnosti dobave na maloprodajnem trgu električne energije in plina. Vlada namreč lahko poseže na ta trg, v kolikor bodo dobavitelji začeli položaj zlorabljati in se preventivno umikati s trga. To smo doživeli na začetku letošnjega leta zaradi visokih cen, s tem seveda nalagamo dobaviteljem, v kolikor bodo to počeli, določene sankcije, da se ne bodo smeli vrniti na isti trg, v kolikor se bodo zadeve na trgu v petih letih umirile, saj bi s tem izkoriščali tržni položaj, ki so si ga pridobili v preteklih letih," je zaključil Kumer.

Povedano drugače: zakon bo tako predvidoma določil, da dobavitelji elektrike ali plina končnim odjemalcem, katerim je v obdobju od začetka leta 2021 do konca leta 2023 prenehalo članstvo v bilančni shemi ali ki so prenehali z dobavo, pa ostali člani bilančne sheme, pet let po prenehanju veljavnosti zakona ne morejo postati člani bilančne sheme oz. registrirati novih pogodb o dobavi.

Komentarjev 0
Napišite prvi komentar!

Za komentiranje je potrebna prijava/registracija. Če nimate uporabniškega računa, izberite enega od ponujenih načinov in se registrirajte v nekaj hitrih korakih.