Slovenija
9 ogledov

Vlada sprejela zakon o davčnem potrjevanju računov

denar Profimedias
Davčna blagajna bo obvezna od drugega januarja 2016, od prvega decembra jo bo mogoče uporabljati. Izjem, razen že potrjenih branjevcev, prodaje preko avtomatov in znamk, ne bo. Subvencije niso predvidene.

Dopoldne je vlada potrdila zakon o davčnem potrjevanju računov, o tako imenovanih davčnih blagajnah, ki bodo obvezne po novoletnih praznikih prihodnje leto. Kot je dejala državna sekretarka na ministrstvu za finance Mateja Vraničar, namerava vlada s tem ukrepom zajeziti sivo ekonomijo, pa tudi nadzor nad delom na črno, ki ga po novem izvaja tudi Finančna uprava RS (Furs) bo zaradi identifikacijske številke, učinkovitejši.

Od mizarjev, do odvetnikov in zobozdravnikov...

Davčne blagajne bodo obvezen za vse davčne zavezance, od fizičnih do pravnih oseb, ki poslujejo z gotovino. Izjema so branjevci na tržnici, prodaja izdelkov hrane preko avtomatov in prodaja znamk - vsi ti so že sedaj izvzeti iz sistema izdajanja računov.

 

Primer v praksi 

Vsak davčni zavezanec bo moral izdani račun, preden ga natisne, potrditi še na Fursu preko internetne povezave. Državna sekretarka Vraničarjeva: "Zagotovoljen bo on line dostop in možnost takojšne izdaje ID številk." To pomeni, da bo račun mogoče izdati takoj.

V primeru, ko povezava ne bo, bodisi zaradi nepokritosti s signalom ali izpada sistema, bodo zavezanci račune izdajali  s pomočjo vezane knjige računov, račune pa nato v dveh delovnih dneh naknadno potrdili na Fursu. 

Za lažji prehod

Do konca leta 2017, kot je predvideno prehodno obdobje bo mogoče račune izdajali prek vezane knjige, vendar jih bo treba treba v desetih dneh že potrditi na Fursu. Prilagoditev bodo potrebovala predvsem večja podjetja, z več zaposlenimi: "Kot je naprimer Pošta Slovenije, ki mora vsakemu poštarju na terenu zagotoviti  posebno napravo za potrjevanje računov," je pojasnila državna sekretarka na ministrstvu za finance. 

Stroški po mnenju vlade do 300 evrov, obrtnikov do 1800

Glede stroškov uvedbe sistema za zavezance je Vraničarjeva vztrajala, da bodo ti od nič do tristo evrov, odvisno od tega, kakšno opremo zavezanec že uporablja in kakšno pogodbo za nadgradnjo te opreme ima. Na Obrtno podjetniški zbornici Slovenije (OZS) medtem še vedno vztrajajo, da naj bi bili stroški od 1500 do 1800 evrov

Visoke globe 

Za davčne zavezance so v primeru kršitev predvidene globe v treh skupinah, glede na težo prekrška. V prvi skupini so davčni prekrški, kjer globa za pravne osebe lahko doseže od 2000 do 75.000 evrov, za samostojne podjetnike, posameznike in odgovorne osebe v podjetjih pa od 800 do 25.000 evrov.

Visoke globe tudi za kupce

V okviru priprave na začetek veljave novega sistema na ministrstvu pripravljajo številne aktivnosti. Med drugim tudi kampanjo, da je treba vzeti račun. Zakon namreč predvideva, da bo moral kupec račun hraniti, vse dokler ne bo zapustil lokala oziroma do poteka garancijske dobe, na zahtevo davčnega inšpektorja pa ga bo moral tudi predložiti. Prekrški bodo kaznovani z globo v razponu od štirideset do štiristo evrov.

GZS jih podpira ob drugih ukrepih

Z Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) so sporočili, da davčne blagajne zagotavljajo večjo davčno disciplino, kar so pokazale izkušnje iz tujine in dodali: "Navsezadnje izpad zaradi utajenih davkov plačamo vsi tisti, ki jih plačujemo redno in v celoti. Država za storitve, ki jih financiramo z davki, pobere toliko denarja, kot ga pač potrebuje. Če ga ne dobi od utajevalcev, ga pobere od vseh drugih." GZS ob tem zahteva ukrepe za znižanje davčnih bremen, saj se bo zaradi tega v proračun steklo več denarja: "Po naši oceni bi bilo subvencioniranje ali kakršnokoli drugačno prevzemanje stroškov, povezanih z uvedbo davčnih blagajn, edino korektno," so še zapisali.

Mali podjetniki ogorčeni, ker jim vlada ne bo povrnila stroškov

Uvedba davčnih blagajn bo pomenila velik strošek za gospodarstvo, pravih učinkov na zmanjšanje obsega sive ekonomije in dela na črno pa ne bo, opozarjajo v Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS) in dodajajo, da so že pred časom predlagali, da naj v primeru uvedbe davčnih blagajn breme nosi država. 

 

 

 

Komentarjev 17
  • Janez_53 19:51 17.maj 2015.

    Preberi najprej članek, kjer boš zasledil VEZANO KNJIGO RAČUNOV in malce premisli. Če si odprte glave, se ti bo odgovor na tvoje vprašanje pojavil sam od sebe.

  • praufo 12:34 08.maj 2015.

    Mogoče se pa vozi z njim, ker je marsikomu dolžan, ne samo državi. Preprosto je treba doseči to, da bo vsak imel v glavi, da je račun ali dolg treba plačat. Ja tudi državi, se strinjam, ampak tudi država naj ...prikaži več uvede neke "normalne in znosne" dajatve, da ne bodo preveč dušile podjetništva. Miselnost je pa še vedno takšna. Malo bolj jih privijmo, da bo večji izplen, saj jih tako ali tako večina goljufa. Evo in dokler bo tako, smo v začaranem krogu. Če hočeš preživet, ti ne preostane drugega kot goljufat, ker ima to država že vkalkulirano.

  • praufo 12:16 08.maj 2015.

    Pa dejte še malo drugače razmišljat. Denar v vsaki državi kroži. Se strinjamo. Od vsake stroitve, ki jo nudi nek obrtnik ali firma se pobere DDV. Imamo velike in male sisteme. Imamo recimo nekega kmeta ali branjvko, ki prodaja zelenjavo. ...prikaži več Zakaj njej ni treba izdati računa ? Kmetje ? Pa sej se vseh ne da kontrolirat. Kmet ima doma kure al pa solato na vrtu, pa jo proda sosedu. In to brez računa. Sosed mu plača s kešom, taisti kmet pa recimo plača gorivo (z DDV-jem), plača recimo še elektriko (z DDV-jem) in še kaj. Kaj hočem povedat ? Denar se takoj zavrti, in spet se plača davek. Zelo preprosto in to vedo vse normalne države. Ne da se pa kontrolirat vsako prodano jajce ali pa frizura, ki jo je zaračunala sosedova Micka. Sistem nadzora postane predrag, če me kdo razume.