Poletje 2025 se zaključuje v znamenju novih temperaturnih rekordov. Junij je bil za zahodno Evropo najtoplejši v zgodovini meritev – s temperaturami, ki so se ponekod povzpele prek 46 stopinj Celzija. Ekstremna vročina je zajela Portugalsko, Španijo, Francijo, Italijo in balkanske države, posledice pa so bile smrtonosne – znanstveniki v raziskavi londonskega Imperial Collegea ocenjujejo, da je samo med prvim letošnjim vročinskim valom v Evropi umrlo več kot 2300 ljudi.
Klimatske naprave – rešitev in težava hkrati
Vedno daljša in vroča poletja pomenijo, da se hlajenje prostorov vse bolj kaže kot nuja, ne luksuz. Po podatkih portala Euronews naj bi se število sobnih klimatskih naprav v Evropski uniji z manj kot sedmih milijonov leta 1990 povzpelo na več kot sto milijonov do leta 2030. Največ elektrike za hlajenje porabi Italija, sledijo Grčija, Francija, Španija in Nemčija.
Toda klimatske naprave so lahko tudi izvor težav. Lani so bile med glavnimi krivci za obsežen električni mrk v Albaniji, Bosni in Hercegovini, Črni gori in na Hrvaškem. Množični vklopi klim so povzročili tretjino celotnega odjema električne energije, obremenjeni vodi pa niso zdržali. Domino efekt izpadov se je končal z večurnim mrkom – v Splitu so ugasnili semaforji, v Sarajevu so zastali tramvaji.
Kako pa je v Sloveniji?
Na Elesu mirijo, da vročinski valovi za zdaj nimajo bistvenega vpliva na stanje domačega omrežja. Klimatske naprave imajo po njihovih podatkih še vedno manjši vpliv na porabo kot ogrevanje v zimskih mesecih. Najvišja konica porabe pri nas še vedno nastopi pozimi, vendar razlika ni več tako izrazita.
"Daljša kot bodo vroča obdobja, večji bo tudi vpliv hlajenja na skupno porabo. Tako niti ni izključeno, da bo ob nadaljevanju trendov dolgotrajnih vročinskih valov vpliv hlajenja na porabo vedno večji in bo nemara premaknil konico porabe v poletne mesece," opozarjajo na Elesu. Tak trend se je že pojavil na Hrvaškem, kjer sistemski operater rekordne obremenitve omrežja zadnja leta beleži poleti.
Suša in vročina zmanjšujeta proizvodnjo elektrike
Ekstremna vročina ne vpliva le na porabo, ampak tudi na proizvodnjo električne energije. Zaradi nizkih pretokov vode je manj proizvodnje v hidroelektrarnah. Jedrske in termoelektrarne se soočajo s težavami, ker toplejša voda slabša učinkovitost hlajenja. Tudi sončne elektrarne pri višjih temperaturah delujejo manj učinkovito, vetrne pa v nekaterih obdobjih beležijo padce proizvodnje zaradi spremenjenih vetrovnih vzorcev.
"Na koncu koncev je tudi proizvodnja fotonapetostnih modulov pri višjih temperaturah malenkost slabša. Vse našteto niža količino razpoložljive električne energije," za RTV Slovenija pojasnjuje Urban Rudež z ljubljanske fakultete za elektrotehniko.
Višje cene elektrike
Manjša proizvodnja in povečano povpraševanje vplivata tudi na cene električne energije. Te so v vročinskih valovih višje – zlasti v večernih urah, ko sončne elektrarne prenehajo proizvajati elektriko, klimatske naprave pa ostajajo vključene. Na Elesu potrjujejo, da so letos v posameznih dneh zaznali visoke cene storitev izravnave, ki so sovpadale z razmerami na drugih evropskih trgih.
Prilagajanje elektroenergetskega sistema postaja nujno. "Recept bi torej po mojem mnenju bil – kar se da raznovrstna proizvodnja, kar se da dober vpogled v vsakokratno sposobnost omrežja, pametne in IT-podprte rešitve in novi mehanizmi za upravljanje odjema," pravi Rudež.
Eles kot možno rešitev vidi tudi v čezmejnem povezovanju sistemskih operaterjev in trgovanju z izravnalno energijo. S tem bi povečali število ponudb za izravnavo in izboljšali prožnost sistema.
Slovenija je dobro pripravljena
Kljub vsem izzivom Eles zatrjuje, da je stanje slovenskega omrežja dobro. Slovenija ima po njihovih besedah celo največje prenosne čezmejne kapacitete v Evropi, kar ji omogoča stabilno oskrbo.
"Sprotno spremljanje prenosnih zmogljivosti omrežja na osnovi vremenskih razmer je že v obratovanju in kaže zelo dobre rezultate. Tudi projektov s področja pametnih omrežij je že veliko opravljenih, kar izboljšuje prožnost sistema in odpornost na razne dogodke," potrjuje Rudež.
Čeprav je oskrba trenutno zanesljiva, pa vročinski valovi jasno kažejo, da bo prihodnost elektrike tesno povezana s prilagajanjem podnebnim spremembam – in da bo hlajenje kmalu morda večja energetska dilema kot ogrevanje.
Nemogoče. Kurilna sezona traja 8 mesecev.