Slovenija
27295 ogledov

"Praviloma se lotevam zelo zahtevnih stvari, ki jih drugi ne želijo opravljati."

Jelko Kacin Saša Despot
V Sloveniji je bil posebni vladni govorec imenovan dvakrat, prvič med desetdnevno osamosvojitveno vojno in med epidemijo koronavirusa. Obakrat je bil to Jelko Kacin. Po desetih mesecih epidemije, je bil Kacin z mesta vladnega govorca premeščen v kabinet predsednika vlade.

Pogrešate novinarske konference na katerih ste nastopali kot  govorec vlade?
Ne, ne pogrešam jih, moja družina še manj. Za nove pomembne zadolžitve potrebujem več časa in bistveno manj dnevne izpostavljenosti.

Postali ste državni sekretar in nacionalni koordinator za logistični del akcije množičnega cepljenja zoper covid-19. Kaj vas trenutno zaposluje?
Pripravljam dogovor in operativni načrt, kako bomo oziroma bodo posamezni nosilci-izvajalci, ko bo na voljo več vrst cepiv in več odmerkov, lahko opravili potrebna cepljenja in nadoknadili vse, kar je zamujeno, ker nekaterih cepiv v tem trenutku še ni ali pa so količine, ki jih dobivamo, še zelo omejene.
Gre za pandemijo in potrebe človeštva po cepivih so neizmerne. Vsi proizvajalci na vseh kontinentih imajo velika naročila.
Zato se zdaj organiziramo, da bi takrat, ko bo cepiv dovolj, množična sočasna akcija tekla gladko, da bi lahko veliko število ljudi cepili s prvim in drugim odmerkom in na ta način pred začetkom poletja dosegli stopnjo prekuženosti, ki bi bistveno izboljšala kvaliteto življenja vseh. Moramo omogočili trajno odprtje šolskega sistema in tudi večine gospodarskih dejavnosti. To je predpogoj, brez precepljenosti zastavljenega cilja ni mogoče uresničiti.

Kdaj pričakujete, da se bo začelo cepljenje mlajših od 60? V kateri fazi so priprave?
Ravnokar sem bil na pogovoru z enim od veletrgovcev z zdravili, ki ima velike skladiščne in transportne kapacitete, da preverim možnosti in načine morebitnega sodelovanja. Pomembno je, da imamo zanesljivo, natančno in pravočasno dostavo cepiv. Gre za izjemno zahtevno logistično operacijo, ki mora biti podprta z ustrezno informacijsko tehnologijo.
Zelo zahtevno Pfizerjevo cepivo smo sposobni dostaviti in porabiti na način, da ne bo izgub, da bomo iz vsake viale dobili šest odmerkov in da bomo na cepilnih mestih povsod in vedno imeli tudi sezname ljudi, ki jih pokličejo v zadnjem trenutku, če koga od naročenih na cepljenje ne bi bilo.
Minister za zdravje je že izdal potrebno pooblastilo NIJZ, da lahko začnemo aslednjo fazo priprav na množično cepljenje, z aktiviranjem logističnega centra za podporo množičnemu cepljenju. Svetovalna skupina za cepljenje pri NIJZ dopolnjuje Strategijo cepljenja. Zaradi prihoda prve pošiljke cepiva proizvajalca Astra Zeneca ta teden, so potrebne načelne odločitve o prioritetah uporabe. Z novim,dodatnim cepivom bodo možnosti za hitrejše cepljenje mlajših od 60 let, večje.

Zakaj takih seznamov ljudi, ki se jih pokliče v zadnjem trenutku, če cepivo ostaja, ni že sedaj? Vemo, da so v nekaterih zdravstvenih zavodih, da bi porabili cepivo, ki jim je ostajalo, cepili sorodnike zaposlenih?
To je zahtevno etično vprašanje. Gre za pomembno vprašanje "organizacije", z drugimi besedami za vprašanje vrednot in morale. Vse drugo, kar koli vam bodo pripovedovali, je le slab izgovor.

Precej nejasnosti je glede prijave za cepljenje za mlajše od 60, ki niso kritični bolniki in pridejo na vrsto, ko bo precepljena starejša populacija. Ministrstvo poziva, naj se prijavijo na eUpravo, vendar pa prijave sprejemajo tudi zdravniki. Kaj je torej prav, kam naj se prijavimo?
Vsaka prijava je koristna in ne bo izgubljena, vse podatkovne baze povezujemo.

Vi ste že cepljeni?
Ne še, cepljen bom, ko pridem na vrsto.

Če bi lahko izbirali med cepivi, za katero cepivo bi se odločili?
Ne bom izbiral, ker ne bom mogel izbirati. Ko bom prišel na vrsto, se bom cepil s prvim razpoložljivim cepivom, ki bo na voljo. In to je edina prava pot. Da bi zaščitili najbolj ranljive skupine ljudi, moramo do poletja precepiti 70 odstotkov ljudi. Težko si predstavljam, da bi kdorkoli tvegal in sebe ter svoje najbližje, sodelavce in prijatelje izpostavil nevarnosti in bi raje čakal na neko bolj zaželeno cepivo. To ni pot v prihodnost, to je pot v preteklost, v epidemijo.

Vendar pa pomisleki obstajajo, cepiva so narejena po različnih tehnologijah in imajo tudi različno učinkovitost. A se potem nekdo, ki zavrne določeno cepivo, postavi na konec čakalne vrste?
Mislim, da to vprašanje realno ne obstaja.

Jelko Kacin | Avtor: Saša Despot Saša Despot

Če se vrnemo na vašo funkcijo vladnega govorca, zakaj je prišlo do vaše menjave? Ste si to želeli vi, je predsednik vlade ocenil, da vas bolj potrebuje na drugi funkciji? Zakaj ste po desetih mesecih odšli z mesta vladnega govorca?
Deset mesecev je dolga doba, zelo, zelo dolga doba. Slovenske vlade že dolgo niso imele govorcev, bil sem izjema, tudi prikladen strelovod, tarča medijev in javnosti in še amortizer napadov na vlado, ki vodi državo skozi izjemno zahtevno obdobje, ki ga zamejuje in diktira svetovna epidemija COVID-19.
Ko je predsednik vlade po odstopu ministra Gantarja prevzel še njegovo vlogo, je ugotovil, da Ministrstvo za zdravje ne bo sposobno speljati akcije množičnega večkratnega cepljenja, zato je prenesel izvajanje te strateško pomembne naloge na NIJZ. Hkrati je ugotovil, da tudi NIJZ ne bo sam kos veliki, množični in dolgotrajni akciji cepljenja, zato sem bil zaprošen, da vladi znova pomagam. Najprej sem preveril oceno razmer na NIJZ in prepoznal posledice dolgoletne posledice slabe organizacije, zato sem se odločil, da se bom lotil tudi te zahtevne akcije. Praviloma se lotevam zelo zahtevnih stvari, ki jih drugi ne želijo opravljati.

Epidemija nas je torej doletela popolnoma nepripravljene?
Vsak od nas je bil nepripravljen na pandemijo, problem pa je še večji, če so tudi sistemi slabo delujoči. Na Ministrstvu za zdravje se je pokazalo, da je prepad med izjemno povečanimi potrebami in realnimi zmožnostmi prevelik. To ni kritika, to je stanje stvari.
Dejstvo je, da bomo morali s tem virusom in zelo verjetno tudi z virusi, ki se bodo še pojavili, živeti na dolgi rok.
NIJZ bo brez dvoma potreboval dodatne epidemiologe. Ko nas bodo doleteli drugi virusi, mora biti epidemiološka služba bolje organizirana in usposobljena, da bo bolj sledila okuženim in njihovim stikom ter v zgodnejših fazah pomagala zamejiti širjenje virusov. Potrebujemo tudi infektologe, več bolnišničnih postelj, negovalne bolnišnice, več zdravstvenega in negovalnega osebja, več sodobnejših in boljših DSO-jev, bistveno več vpisa na univerze za te in take poklice. In to letos, ne drugo leto!

Ko ste odhajali, ste opozorili na to, da ste imeli dostop do vseh ljudi, do vseh informacij. Koliko je glede epidemije javnosti zamolčanega, oziroma, kako na potek epidemije v luči dostopa do vseh informacij, gledate vi?
Informacije so breme. Najlaže živijo tisti, ki ne vedo veliko ali nič. In najbolj kritični in glasni so tisti, ki nimajo vpogleda v dogajanje, tisti najlaže napadajo, najlaže objavljajo, najlaže zahtevajo, analizirajo in obtožujejo.
Na svet ne moremo in ne smemo gledati zgolj iz lokalne perspektive, treba je pogledati in predvsem videti veliko širše. Zato so mnoge ocene vrha države in odločitve bolj premišljene in ciljane z izmenjavo ocen in informacij na najvišji ravni evropskih voditeljev.
Življenje nas uči, da tudi gospodarsko najmočnejše države delajo nerazumne napake, kot smo videli v primeru ZDA. V Sloveniji skušamo sprejemati dobre odločitve, ki omogočijo nadomestiti izpade prihodkov, ohraniti gospodarstvo in kapacitete, ki jih imamo. Poskušamo ukrepati pravočasno, preprečiti okužbe, ker zdravil v primeru covid-19 ni.

Je že nastopil čas, ko lahko poveste, kdo se je pri nas odločil za maske? Rekli ste, da o tem ni odločila stroke in da boste nekoč razkrili, kdo se je odločil za maske pri nas.
Gre za načelno odločitev, maske da ali ne, potrebna je dokončna odločitev.

Razumem, ampak jaz vas sprašujem glede na vašo izjavo na vladni konferenci konec maja lani, ko ste dejali, da ni stroka odločila o tem, da bomo nosili maske in da boste nekoč razkrili, kdo je bil tisti, ki se je odločil za maske pri nas.
(Premislek) Vaše vprašanje je zelo konkretno in moj odgovor je vedno zelo konkreten in načelen: svoj odgovor bom posredoval, ko bo čas. Citiral bom znano misel iz zgodovine: »Filozofi so svet le razlagali, na nas pa je, da ga spremenimo« in nekdo se je spomladi moral odločiti: potrebujemo jih koristne so, od danes naprej, so maske obvezne!
Rad bi vas spomnil, da so na začetku epidemije "strokovnjaki in strokovnjakinjeinje" na NK vlade govorili, da so maske nepotrebne. Hkrati smo videli in vedeli, da so epidemijo najhitreje in najbolj učinkovito obvladali v državah Azije, kjer je nošenje zaščitnih mask zaradi ekoloških razmer del vsakdana. Če so se na Kitajskem, Japonskem, v Južni Koreji, na Tajskem, Tajvanu pa tudi v Singapurju odločili, da je maska koristen in nujen pripomoček, bi tudi Evropa in z njo Slovenija, lahko veliko prej ugotovila, kaj nam je storiti.

Če se navežem še na vprašanje glede dostopa do informacij, na NK ste večkrat poudarjali, da so krivec za širjenje virusa zasebna druženja, zabave v zidanicah. Ste imeli glede tega kakšne konkretne informacije, kje in kako se te zabave dogajajo?Vsaka navedba, ki sem jo izrekel, ima izvor, osebo, ki mi je to povedala in utemeljila. Praviloma so bili to ljudje iz teh okolij.
Ko sem opozoril na razmere v Ajdovščini, je župan ogorčeno povedal, da ni res, da ne nosijo mask, da gre le za okužbe v domu ostarelih. In od kod pridejo vnosi v domove? Od takrat so se razmere slabšale, regija je že dolgo črna, v Novi Gorici pa so našli tudi britanski sev, izboljšale so se šele v zadnjih dneh.
Vsak dan natančno pregledam vse občine povsod v Sloveniji, primerjam jih in vem, katere po okužbah izstopajo. Takrat vprašam ljudi, ki tam živijo, sodelavce, znance, prijatelje ali pa člane vlade, ki prihajajo od tam, kaj bi lahko bil razlog.

Zakaj se potem tam ne okrepijo inšpekcijski nadzori, če take neposredne informacije obstajajo?
Nisem več govorec vlade, zato vam na to vprašanje ne bom odgovoril. Vseeno pa naj opozorim, da zdravstvena inšpekcija na zasebna druženja nima dostopa. Izkušnje zadnjega leta so enake povsod, okužimo se, ko smo premalo pozorni, površni, bolj sproščeni, ko smo si prepreblizu.

Precej kritik je bilo slišati, da kot vladni govorec nastopate precej avtoritativno, kar bi lahko imelo pri ljudeh ravno nasproten učinek, kot bi želeli? Kako komentirate te kritike?
Kritik ne komentiram, jih pa vedno vzamem na znanje, dostikrat tudi upoštevam. Če se je potrebno korigirati, to naredim, tudi opravičim se. Resnica res zaboli, ko zadene posameznika, ta pa krivca pogosto raje išče drugje. Se pa vseeno zamisli in morda ravnanje spremeni. To je človeško.
Mnogi so se zgražali nad sporočilom "kdor ne bo testiran, ne bo mogel učiti v razredu." V sosednji Avstriji bodo testirali tudi otroke, pri nas pa naj bi bilo testiranje prostovoljno? Pokazalo pa se je, da so vzgojitelji in učitelji veliko bolj odgovorni in realni, res pa je, da so potrebovali svoj čas. 
Testiran sem bil kdo ve kolikokrat, včasih pred sejo vlade, od kar sem v kabinetu vlade pa redno vsak ponedeljek. So poklici in funkcije, ki zahtevajo od vseh nas še kaj več od minimalne odgovornosti.
Ko se ljudje zavedajo, da je virus res že zelo razširjen med nami, ravnajo do sebe in drugih veliko bolj odgovorno. Če se pogovarjamo preveč v rokavicah, tega mnogi ne razumejo. Ne branim svojih nastopov, povem pa, da ga verjetno ni govorca, ki bi ljudi soočil z vso resnico. Ta je bolj neprijetna, kot pa se dozdeva posameznikom. Če ne poznaš resnice, se ne odzoveš primerno, bolj odgovorno in se ne prilagodiš dovolj.

Jelko Kacin | Avtor: Saša Despot Saša Despot

Pravite, da ste bili kot vladni govorec tudi v funkciji strelovoda in amortizerja napadov na vlado. Se vam zdijo vsi očitki vladi glede ukrepanja v epidemiji, neupravičeni?
To vlado so številni pričakali na nož že pred nastankom. Zavedanja o tem, kako težke so razmere po svetu, v Evropi in tudi pri nas, preprosto ni bilo. Ozaveščanje o tem, da je to strašno resna bolezen, za starejše lahko tudi usodna, je trajalo zelo dolgo. Dejstvo je, da sem bil obraz in glas, ki ni prinašal veliko obetavnih sporočil, ravno nasprotno, saj je o virusu je težko povedati kaj lepega. V angleščini je rek: "Don´t kill the messenger." 
Moje poslanstvo je bilo zelo zahtevno in naporno, še dosti bolj pa zato, ker velik del naše javnosti ne podpira ne predsednika vlade, ne vlade, niti kogar koli iz vlade. Negativnih odzivov na delo vlade je bilo dosti več, kot bi si jih zaslužila. Ljudem je težko dopovedati, da virus ne upošteva ne strankarske pripadnosti, ne politične scene. Virus se samo širi in to zna in zmore samo z našo pomočjo.

Bili ste poslanec LDS, predsednik LDS, evropski poslanec, član politične skupine Alde. V tistem času ste izrekli nekaj, kar se pogosto citira: "Janez Janša temelji na manipuliranju in sprenevedanju". Kaj se je zgodilo, da zdaj sodelujete v njegovi vladi, ste se spremenili vi ali se je spremenil gospod Janša?
Izjava je bila izrečena v točno določenem času in prostoru, imela je svoj kontekst, še vedno se citira. Čas pa teče, življenje nama ni prizanašalo, vsakogar lahko tudi brusi in marsičesa nauči.
Za pomoč vladi sem bil zaprošen že prvi dan, najprej v krizni štab, ki se je kmalu razpustil, zato sem postal vladni govorec. Kandidati za vlado so marca predsedniku nastajajoče koalicije ocenili, da bi nujno potrebovali "novega Kacina", potem pa jih je povsem presenetil, ker je povabil prav tistega Kacina.
Predsednik vlade me je po dolgih letih poklical po telefonu in v nekaj stavkih povedal, da so razmere še veliko slabše, kot je sam mislil in me prosil za pomoč. "Res je, vem, da je temu tako in še huje," je bil kratek odgovor, odziv pa pozitiven.
Mesece sem v kabinetu podpredsednika vlade, zunanjega ministra dr. Cerarja, spremljal delovanje koalicije in vlade, ki jo je vodil gospod Šarec. O težavah pri delu in odločanju prejšnje koalicije so mi pripovedovali člani vlade iz različnih strank. Nobena vlada ne more delovati brez voditelja, na tak način ne more biti uspešna, še manj, ker so bile seje slabo pripravljene, vsebinsko prazne in rekordno kratke.
V želji, da se to ne bi ponovilo,  sem se odločil, da se odzovem, pristopim, vključim in pomagam. Zasedanja te in tiste vlade niso primerljiva. Ta se na temo COVID-19 poglablja ure in ure. Pred zasedanjem vlade o COVID-19, zaseda z "jedrom" vlade vsaj še svetovalna skupina ministrstva za zdravje, ukrepi se pripravljajo, tehtajo, usklajujejo in dogovarjajo. Mnogim se zdi, da so proti krizni ukrepi nezadostni, a vlada je pripravila, poslala v parlament in uveljavila že osem izjemno zahtevnih svežnjev ukrepov za omilitev posledic epidemije (PKP). Vlada že mesece drži vrsto gospodarskih dejavnosti nad vodo.

Javnost ima glede ukrepov vlade, vedno manj zaupanja. Odločitve se hitro spreminjajo, maske da, maske ne, šola ja, šola ne. Kaže se, da so hitri testi precej nezanesljivi, na kar kažejo pozitivni testi učiteljev. Pojavljajo se ljudje, ki so bili dvakrat cepljeni pa so vseeno zboleli. Medtem ko predsednik vlade pravi eno, direktor NIJZ napoveduje nekaj čisto drugega. Stroka predlaga eno, vlada naredi drugo.  Navodila niso jasna, niso enotna. Zaupanje ljudi se izgublja. Kaj menite o tem, kaj bi bilo treba drugače narediti, kaj izboljšati?

Poglejte, vsako vprašanje potrebuje svoj odgovor. Če je cepivo 98 odstotkov zanesljivo, potem v dveh odstotkih ni več uspešno. Ob cepljenju 15 tisoč ljudi veš pri koliko ljudeh cepivo žal ne bo dalo potrebne zaščite. Na ta način lahko z enim samim primerom, ki odstopa, diskreditirajo vsa cepiva in vse ukrepe vlade. 

Saj to vas sprašujem, kaj se dogaja, da je taka diskreditacija mogoča, zakaj naleti na tako plodna tla?
Dela javnosti ne dejstva, ne argumenti ne zanimajo, odzivi pa so bodisi emotivni bodisi politično usmerjeni. Velik del javnosti nima ne časa, ne volje, da bi spremljali vsa dogajanja in informacije. Ko jim virus poseže v njihov način življenja, se jih to zelo dotakne. Za številne je vse, kar je povezano z virusom, nekaj, česar ne sprejemajo, odklanjajo, od tega bežijo. To je izziv in problem, ki ga lahko naslovimo in obvladamo le z racionalnostjo in solidarnostjo.
Šole da, šole ne? Imam vnukinjo in vnuka, strašno sta se veselila ponovnega odhoda v šolo in vrtec. Vnuk je star dobra 3 leta, v torek je bil prvi dan v vrtcu, naslednji večer so mu povedali, da je njegova vzgojiteljica COVID pozitivna. Čeprav se je zelo veselil, je bila po dveh dneh v vrtcu zanj zgodba končana. Ali bo v karanteni začasno ali pa se bodo v vmesnem času razmere v moji regiji tako poslabšale, da bodo zaprti potem tudi vrtci in prva triada, ne znam odgovoriti. Še vedno velja, da se bomo v vladi trudili, da bi vrtci in šole ostali odprti čim dlje.
Vemo, da je britanski sev precej razširjen v Sloveniji, v Avstriji imajo oba, tako južnoafriški, kot tudi brazilski sev, le vprašanje časa je, kdaj se bo to zgodilo nam. Mnoge države z boljšo epidemiološko sliko so podaljšale počitnice do sredine februarja. Vladi je treba priznati, da je prisluhnila ljudem, pričakovanjem staršev, otrok in učiteljev, pristala je na odpiranje vrtcev in prve triade. Bo s strani javnosti kaznovana, če se je prezgodaj odzvala pozitivno, če se epidemiološke razmere ponovno poslabšajo? Bi starši razumeli, če bi moralo priti do ponovnega zaprtja šol? Bodo razumeli, da gre tudi vladi za korist otrok, staršev in učiteljev, je vprašanje z znanim odgovorom.

Zapiranje šol je značilen primer, ko javnost dobiva dve nasprotni informaciji, stroka - NIJZ meni, da je šole treba postaviti na prvo mesto, jih pustiti odprte in zapirati drugje, vlada pa zapira ravno šole.
Vlada šole ves čas vidi na prvem mestu, šol ne zapira več. Kaj bi pa vi zaprli?

Hočem vas vprašati ...
Pa vseeno naj jaz vas vprašam, kaj bi vi zaprli? To je vprašanje, ki ga predsednik vlade ponovi vsakič, ko vodja Svetovalne skupine Ministrstva za zdravje predlaga zapiranje. Kaj bi vi zaprli?

Verjetno je mišljena proizvodnja.
Katero proizvodnjo? Naj zapremo proizvodnjo zdravil v Krki?
Ne.
Naj zapremo proizvodnjo avtomobilskih delov?

Hočem vas vprašati nekaj drugega, zakaj se v javnosti pojavlja stališče stroke, ki je drugačno, kot stališče vlade? 
Stroka je ožja, specializirana in praviloma ne sprejema odločitev, ki sprožajo širše posledice. Zato sprašujem ali naj zapremo proizvodnjo avtomobilskih delov in trajno ostanemo brez vseh teh delovnih mest, ker bodo naročniki medtem dobili druge dobavitelje?

Če gledamo s tega vidika, lahko pri vsaki stvari rečemo ne, ampak kar vas hočem vprašat, gre za to, da NIJZ pravi nekaj, vlada naredi drugo. To je tisto, kar ljudi mede, strokovnjaki so rekli tako, vlada je naredila tako.
Lahko je biti všečen ljudem, drugo pa je nositi odgovornost za posledice svojih odločitev. Ko gre za virus, lahkih odločitev ni. Vsaka odločitev prinaša posledice, ki so za del javnosti tudi negativne in zelo otipljive. Ključno vprašanje prinaša odgovor na vprašanje, kaj prinese manj negativnih posledic, odločitev da ali odločitev ne. O tem je treba skrbno tehtati znova in znova.

Se strinjam, vendar stroka in vlada precejkrat nista enotni pri končni odločitvi. 
NIJZ ne sprejema odločitev, NIJZ daje le priporočila in določa pogoje za delovanje dejavnosti, npr. trgovin, tudi šol. Odločitev mora sprejeti nekdo drug, ki mora tehtati posledice. Vsaka težka odločitev, ki je povezana s COVID-19, je na koncu politična odločitev, ker je drugi ne morejo sprejeti. Zato so politične odločitve tako težke in zahtevne. Stroka ne sprejme odločitev, samo predlaga jih, na koncu pa je vlada tista, ki se lahko in se mora odločiti med samimi bolj ali manj slabimi možnostmi. Tako je v politiki. Zato imajo politiki omejen čas trajanja. Ljudje se naveličajo njihovih težkih odločitev. Nikoli ni dovolj "pravih" in dovolj prijaznih odločitev. Žal.

Jelko Kacin | Avtor: Saša Despot Saša Despot

Kaj vas je v tej epidemiji najbolj presenetilo?
(Premislek). Ponovno sem ugotovil, da smo ljudje resnično izjemno prilagodljivi, vsak zdrži več, kot je kadar koli mislil, da bo zmogel. Če bi komur koli rekli, da bo ta epidemija trajala več kot leto dni, da bomo mesece živeli brez šole, da bomo zaprti v meje države, da se ne bomo obiskovali, da bomo veseli vsakega lepega dne, mi ne bi verjel nihče. Človeška vrsta je prilagodljiva, zato zdrži in preživi, sam pa se vedno sprašujem o življenjih in izzivih prejšnjih generacij. Če smo mi zdržali teh 10, 11 mesecev, kako je moralo biti šele generacijam, ki so štiri leta živele z vojno na svojem ozemlju? Ko mi nekdo govori, da so naši otroci izgubljena generacija me to resnično vznemiri. Cela Evropa in cel svet se soočata s COVID-19. Tudi sam sem otrok staršev, ki sta zaradi vojne izgubila štiri leta, njuno izobraževanje pa je bilo nasilno prekinjeno, podrejeno, odrinjeno in oslabljeno. Za eno samo leto dni gre in vse bomo nadoknadili, ker to zmoremo.
Vse kar se nam je zgodilo v lanskem letu, kar smo skupaj preživeli, bi moralo polniti naše baterije, v katerih se je nakopičilo ogromno neporabljene pozitivne energije, ki se mora sprostiti v trenutku, ko bomo dosegli zadostno precepljenost in bomo znova lahko zadihali s polnimi pljuči. Potrebujemo vizijo, vedeti moramo, kaj bomo storili s seboj in s svojimi najbližjimi, ko bomo končno imeli to priložnost. Moja naloga je, da zagotovim, da bomo to priložnost dobili čim prej.
Da takrat, ko bo cepiv dovolj, da pocepimo vse, ko bo vsa prihodnost ponovno pred nami in bodo naši organizmi imuni na virus vsaj za določen čas, moramo narediti vse, da čim prej uspešno obvladamo virus. Da se hkrati res zavedamo, da bo imunost posameznika zdržala le za omejen, za določen čas, da bomo še naprej odgovorni do sebe in drugih, pripravljeni za novo cepljenje, ko in če bo to potrebno.

Jelko Kacin | Avtor: Saša Despot Saša Despot

Kam boste šli, ko bomo precepljeni?
Na morje.

Na Krk?
Ne vem, če bom lahko šel na Krk, na morje pa bom šel zagotovo.

Hvala lepa, ker ste si vzeli čas.
Hvala vam za vas čas in vsa konstruktivna vprašanja, ki ste mi jih zastavila na novinarskih konferencah vlade o COVID-19 v mesecih, ko sem bil govorec vlade.

sergeja.hadner@•zurnal24.si

 
Komentarjev 18
  • Papaja.Popi 08:42 09.februar 2021.

    KACO IN MORILEC KALIMERO -GO HOME ! ! !

  • sam1 07:36 08.februar 2021.

    Lahko bi si nadel novo in učinkovito ime-grezničar........

  • Kirka 20:06 07.februar 2021.

    Jelko pa skoraj tako lepo pozira, kot Borut. Stoji ob oknu, zaskrbljeno gleda v daljavo in premišlja, kako bi rešil Slovence pred zlobnim virusom, Ali pa samo bulji skozi okno in preračunava, koliko€ mu bo še kapnilo v žep.