Slovenija
107 ogledov

Z nakupom želijo ohraniti "patriotski nagon"

Marjan Poljšak obtožbe zavrača in dodaja, da za znesek pod 10 tisoč evri javni r Žurnal24 main
Z likvidacijo Hranilnice in posojilnice Vipava bi brez vsega ostali mali delničarji, je dejal osebni svetovalec ajdovskega župana Peter Velikonja. Ob tem je dejal, da ni avtor pisma, v katerem civilna iniciativa nasprotuje nakupu hranilnice s strani občine Ajdovščina in Vipava. "Gre za plagiat!" pravi.

V uredništvo smo namreč prejeli pismo s podpisom Petra Velikonje in civilne inicative za rešitev občin Vipava in Ajdovščina pred nevarnostjo privatizacije Vipava, d. o. o., in Ajdovščina, d. o. o. V njem avtorji opozarjajo pred "razmetavanjem denarja" omenjenih občin v primeru nakupa 57-odstotnega deleža Hranilnice in posojilnice Vipava.

Za avtorje je sporno, da bosta občini z nakupom bančne ustanove nase prevzeli nova finančna bremena v primeru poznejših dokapitalizacij.

"In to si omenjene občine privoščijo z neznansko lahkoto razmetavanja javnih sredstev ob dejstvu, da imamo v Republiki Sloveniji že tako ali tako preveč lastništva v velikih nenasitnih bankah, v katere mečemo neznanske količine denarja," med drugim piše v odprtem pismu.

"Osebni sovražnik ajdovskega župana"

"Pismo je plagiat," je za zurnal24.si zatrdil Peter Velikonja, sicer tudi svetovalec iniciative malih delničarjev in dodal, da je pismo napisal "osebni sovražnik ajdovskega župana". Opozarja namreč, da so v ozadju veliki interesi tistih, ki želijo, da gre hranilnica v likvidacijo in ne v prodajo.

"Ugotovili smo, da bi likvidacija pomenila oškodovanje malih delničarjev. Kar je še hujše, za to dolino bi bila to katastrofa, ker bi varčevalci dvignili prihranke. Na koncu ta hranilnica ne bi bila nič več vredna in potem bi jo Zadružna kraška banka dobila skoraj zastonj. Mali delničarji pa ne bi bili poplačani," razlaga Velikonja.

Z nakupom hranilnice s strani občin bi se namreč oblikovala regionalna banka po švicarskem vzoru.

"Kantonalne banke so tam tretji steber bančništva," pravi. Pogoj za ustanovitev banke je, da imajo občine in kantoni najmanj 35 odstotkov in ne več kot 45 odstotkov lastniškega deleža.

"To je zelo pametno. Če bi bile občine lastniki, bi verjetno naročile tri neumne kredite, ki ne bi bili vrnjeni in bi bila banka enaka NLB."

Po črki zakona

Velikonja ob tem tudi zatrjuje, da bo nakup 57-odstotnega deleža hranilnice v skladu z zakonom o javnih financah. Občini se namreč za nakup deleža ne bosta zadolžili, sam nakup pa bo tudi v interesu občine.

Glede same dokapitalizacije pa sogovornik pravi, da bo ta potekala preko razpisa in z nizkimi finančnimi vložki bi se lahko vključile tudi druge občine in primorska podjetja.

Patriotski nagon

Župan občine Vipava Ivan Princes je ob tem za zurnal24.si dejal, da želijo z nakupom ohraniti "patriotski nagon". Omenjena hranilnica bo namreč delala za lokalne potrebe, za mala in srednja podjetja in kmete.

Že s samo ustanovitvijo bo določeno, da se ne bo delilo dividend in da bodo vsi tisti, ki bodo pristopili v to hranilnico, vsa sredstva iz drugih bank prenesli v to banko. "Hranilnica bo dajala preverjene kredite, nadzorniki pa bodo lokalni ljudje," pravi.

Nad idejo je navdušen tudi ajdovski župan Marjan Poljšak, ki hkrati zavrača očitke o zapravljanju proračunskega denarja: "Ne bomo šli v dokapitalizacijo. Mi se borimo za to, da občine, ki smo zainteresirane za gospodarski razvoj na našem območju, pomagamo, da naši podjetniki prevzamejo to banko in potem lahko izstopimo iz lastništva."

Ob tem opozarja, da si marskido želi, da bi ideja občin propadla, saj apetiti po hranilnici po njegovih besedah tako obstajajo v Ljubljani, nekaterih občinah in eni tuji banki. Vipavska hranilnica bi bila namreč zaradi svoje dobro razvite mreže zelo dobra naložba.

Komentarjev 0
Napišite prvi komentar!

Za komentiranje je potrebna prijava/registracija. Če nimate uporabniškega računa, izberite enega od ponujenih načinov in se registrirajte v nekaj hitrih korakih.