Slovenija
626 ogledov

Z nevarnim orjaškim deženom še nismo opravili

Orjaški dežen Terry English, USDA APHIS PPQ, Bugwood.org
Nevarna tujerodna rastlina orjaški dežen. Če človek ali žival pride v stik z njenim sokom ali listi, so lahko posledice izredno hude, trajajo lahko tudi nekaj let. Kolikšno težavo orjaški dežen predstavlja pri nas?

Že lansko pomlad smo pisali o nevarnosti, ki jo predstavlja tujerodna invazivna rastlina orjaški dežen, ki je največjo nevarnost za javno zdravje predstavljala na lokacijah v okolici Botaničnega vrta v Ljubljani.

Orjaški in navadni dežen | Avtor: Thuja 2 Thuja 2
V Sloveniji poznamo rastlino navadni dežen, ki človeku ni nevarna, povsem drugače pa je z njenim sorodnikom, orjaškim dežnom, ki v višino zraste tudi do pet metrov. Rastlinski sok orjaškega dežna vsebuje snovi, ki na koži, ko je ta izpostavljena soncu, povzroči burno alergijsko reakcijo (fotodermatitis). Koža pordi, začne srbeti, v dveh dneh se razvijejo mehurji, za njimi pa ostanejo več let opazne škrlatne brazgotine. Če rastlinski sok zaide v oči, povzroči začasno ali trajno slepoto.

Dežen aprila šele začenja svojo rast, za ocene, kakšno je trenutno stanje, je tako še nekaj tednov prezgodaj, pravi biologinja Jana Kus Veenvliet, ki z možem vodi Zavod za naravovarstveno raziskovanje in izobraževanje Symbiosis. "Pri Botaničnem vrtu v Ljubljani smo parcele skoraj očistili, v širši okolici vrta pa je še nekaj lokacij, kjer smo ga našli kasneje, ko smo razširili krog iskanja. Na teh lokacijah bomo z odstranjevanjem morali nadaljevati še kaki dve, tri leta. Letos bomo predvidoma začeli v začetku maja." 

Eno večjih najdišč orjaškega dežena pri nas predstavlja Črna vas, kjer so lani odstranili okrog 400 rastlin. "Koliko smo bili v resnici uspešni, bo pokazalo letošnje leto. Dežen se namreč odstranjuje mehansko, odkopavamo ga. V primeru zbite zemlje, denimo, se zgodi, da ostanki ostanejo v zemlji in dežen znova požene. Poleg tega so na zemljišču prisotna semena prejšnjih let, ki so po nekateri literaturi kaljiva celo sedem let," poudarja Jana Kus Venvliet. Da bi prišli do popolne odstranitve, je akcije potrebno ponavljati.

Stroški so lahko milijonski

Precej novih najdišč orjaškega dežena pri nas je na zasebnih zemljiščih. "Preko Zavoda za varstvo narave pridobimo podatke o lastniku, se povežemo z njim in doslej smo jih še vedno uspeli prepričati, da je odstranitev dobra tako za njih kot širše," pri tem pove biologinja Kus Veenvlietova. 

V Sloveniji sicer še nimamo predpisa, ki bi jasno predpisal, kdo odstranjuje invazivne rastline, na kakšen način, s strani koga je potrebno dobiti dovoljenje. V začetku leta 2015 je sicer začela veljati evropska direktiva, ki določa obveznosti držav članic, da preprečijo širjenje tujerodnih vrst, ki se že pojavljajo. Konkretno so določene tudi vrste, za katere veljajo zelo strogi ukrepi.

Orjaškega dežena na tem seznamu še ni, sta dve drugi vrsti dežena, ki se bolj pojavljata drugje po Evropi in imata enake učinke na zdravje ljudi. "Seznam se dopolnjuje, orjaški dežen bo najverjetneje na tem seznamu leta 2018. Za zdaj ga ni zato, ker znanstveno podkrepljenih ocen tveganja za javno zdravje zaradi te rastline še ni."

Orjaški dežen, Poškodbe na koži | Avtor: USDA APHIS PPQ Archive USDA APHIS PPQ Archive

Osveščanje glede nevarnosti orjkaškega dežena pri nas je sicer precej uspešno. "Tudi brez omenjene odredbe smo uspeli prepričati tako ministrstvo kot lokalno skupnost, da gre za res problematično tujerodno vrsto," pokomentira biologinja in poudari, da je pri nas v lanskem letu stanje preverjal Zavod za varstvo narave, Zavod Symbiosis pa je vodil odstranjevanje orjaškega dežena; stroške je na svojih zemljiščih pokrila Mestna občina Ljubljana, na ostalih Ministrstvo za okolje in prostor. Stroški niso visoki, znašajo okrog dva tisoč evrov.

"Pri tem le še ta podatek; Nemčija je sicer nekajkrat večja kot Slovenija, a izračunali so, koliko znaša le strošek zdravljenja ljudi zaradi opeklin s sokovi orjaškega dežena. Ti znašajo okrog 12 milijonov evrov."

barbara.barbic@zurnal24.si

Komentarjev 0
Napišite prvi komentar!

Za komentiranje je potrebna prijava/registracija. Če nimate uporabniškega računa, izberite enega od ponujenih načinov in se registrirajte v nekaj hitrih korakih.