Slovenija
1469 ogledov

Za skrajšan delovni čas od 112 do 448 evrov

Janez Cigler Kralj Saša Despot
Vlada daje prednost ukrepu subvencioniranja skrajšanega delovnega časa pred čakanjem na delo.

"Tretji protikoronski paket je korak naprej, kjer zasledujemo dva ključna cilja, in sicer ohranitev delovnih mest ter pomoč podjetjem," je pojasnil minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janez Cigler Kralj. "Verjetno lahko rečemo, da ukrepi niso idealni, so pa optimalni - številke nam kažejo, da so se dosedanji ukrepi prijeli. Računamo, da bo tretji protikorona paket vreden do milijarde evrov."

Nosilni ukrep za področje trga dela bo subvencioniranje skrajšanja delovnega časa, ki ga Slovenija uvaja kot 18. država v EU. "Sosednja Avstrija in Nemčija beležita velike uspehe," je dejal Cigler Kralj. "V osnovi bomo sofinancirali do 50 odstotkov delovnega časa, od 20 do pet ur. Največ se bo dalo skrajšati delovni čas na polovični delovni čas. Za del, ko delavec ne dela, bo delodajalec temu zaposlenemu izplačal nadomestilo v višini 80 odstotkov plače. Za del, ko dela, bo zaposleni prejel normalni delež svoje plače."

Subvencija delodajalcu od 112 do 448 evrov

Za nadomestilo v višini 80 odstotkov bo delodajalec dobil od 112 do 448 evrov. "Ukrep je zastavljen tako, da se poračuna pri zaposlenem, ki prejema minimalno plačo, pri ostalih sorazmerno doda delodajalec," je pojasnil minister. "Ocenjujemo, da bo ukrep privlačen in bo dobro odgovoril na težave tistih panog, ki ne bodo mogle takoj zagnati svoje proizvodnje."

Vstopni pogoj bo, da delodajalec najmanj deset odstotkov zaposlenim ne more zagotavljati vsaj 90 odstotkov dela, to je vsaj 36 ur na teden, ne glede na to, ali je delavec zaposlen za določen ali nedoločen delovni čas. "Zelo pomembno je, da delavec v tem času ohranja vse pravice iz delovnega razmerja," poudarja minister.

Za fiksen znesek subvencije smo se odločili, da je ukrep preprost in predvidljiv. Delodajalec bo moral izplačati razliko, za zaposlenega ne bo važno, od kod in kakšna bo subvencija. Važno je, da bo za del, ko ne dela, dobil 80-odstotno nadomestilo plače.

Janez Cigler Kralj o tem, zakaj so se odločili za fiksen znesek

 Nezaposleni | Avtor: Profimedias Profimedias

Minister za finance Andrej Šircelj je poudaril, da bo zagotovljenega dovolj denarja za vse, ki bodo do ukrepa upravičeni. "Časovno je ukrep predviden od 1. junija do 31. 12. 2020," je razložil Cigler Kralj. "Delodajalec bo lahko v navedenem obdobju ukrep uveljavljal mesečno za pretekli mesec, inšpekcijski nadzor bo izvajal inšpektorat za delo." 

Za zaposlene v gostinstvu in turizmu bo še en mesec na voljo ukrep sofinanciranja čakanja na delo. "Ocenili smo, po analizi vseh podatkov, da bomo na ta način najbolje pomagali tistim, ki še ne bodo mogli zagnati dejavnosti," je povedal minister. "Potem želimo spodbuditi tudi turizem, da preklopijo na ukrep skrajšanja delovnega časa." 

Vse panoge, za katere bo to mogoče, želimo  čim bolj spodbujati k aktivnosti. Ukrep čakanja na delo je sam po sebi ukrep, ki pomaga prebroditi najtežji čas. Vidimo, da je prijel in nam pomagal prebroditi čas, ko smo bili primorani ustaviti javno življenje. Ocenjujemo, da bo za gospodarstvo kratkoročno in srednjeročno, ob predpostavki, da ne bomo deležni drugega vala, ukrep skrajšanega delovnega časa veliko bolj koristen za celotno družbo, ker bomo zaposlene spodbudili k aktivaciji.

Janez Cigler Kralj
 

Minister za delo je sicer zadovoljen z učinki ukrepov prvega in drugega protikoronskega zakona na trg dela. "Ko smo prevzeli vodenje, smo morali pri pripravi paketov na hitro oceniti, koliko delovnih mest je ogroženih, v katerih panogah in kakšna je struktura ogroženih delovnih mest," je dejal. "Predvidevali smo, da je ogroženih približno 258 tisoč zaposlenih ali približno 50 odstotkov zaposlenih na čakanju." 

Število brezposelnih je do začetka maja skokovito naraščalo, nato se je ta rast začela umirjati. "Od začetka koronakrize do sedaj je okoli 14 tisoč več prijavljenih v evidenco brezposelnih," je dejal Cigler Kralj. "Zdaj tudi že vemo, da smo s prvim in drugim protikorona paketom pokrili dobrih 265 tisoč delovnih mest. Predstavljamo si, da bi bile posledice na trgu dela brez ukrepov neprimerljivo slabše. 
Naš cilj je vseskozi ohraniti čim več delovnih mest, socialno kohezijo in ravnotežje v družbi. Z bonom za turistične kapacitete bomo pokrili vse ljudi. Želimo, da bi naši ukrepi imeli čim bolj multiplikativne učinke." 

Delavec | Avtor: Profimedia Profimedia

Na področju socialnega varstva so sicer pripravili še nekaj ukrepov. Med drugim tretji protikoronski paket pokriva povračilo tistim svojcem, ki so vzeli na dom oskrbovance DSO in drugih zavodov na dom. "Do sedaj po zakonodaji ni bilo mogoče oprostiti plačila storitev, če so sprejeli svojce v domačo oskrbo," je povedal minister. Iz proračuna bodo pokrili tudi strošek izpadlih dohodkov zaradi nezasedenih kapacitet v zavodih, kjer niso mogli sprejeti novih oskrbovancev.

Nekaj ukrepov za ureditev razmer zaradi epidemije so predvideli tudi na področju štipendiranja in študentske prehrane. Če ne bo mogoče izvesti javnega razpisa za nove ponudnike študentske prehrane, bodo pogodbe z obstoječimi ponudniki podaljšali za eno leto. 

dezurni@zurnal24.si

Komentarjev 0
Napišite prvi komentar!

Za komentiranje je potrebna prijava/registracija. Če nimate uporabniškega računa, izberite enega od ponujenih načinov in se registrirajte v nekaj hitrih korakih.