Eno leto po razglasitvi pandemije razmere v svetu še vedno predstavljajo veliko tveganje za zdravje ljudi. Tako ECDC kot Svetovna zdravstvena organizacija ocenjujeta, da tri nove različice, ki so se pojavile znotraj evropskega prostora – angleška, južnoafriška in britanska različica – še naprej predstavljajo veliko ali celo zelo veliko tveganje.
Do 8. tedna letošnjega leta je bilo v svetu potrjenih 114,5 milijona primerov okužb in več kot 2,5 milijona smrti. V EU je bilo do 9. marca potrjenih več kot 23 milijonov pozitivnih, umrlo je več kot 563 tisoč ljudi. Trenutno so po besedah namestnice predstojnika Centra za nalezljive bolezni v NIJZ Nuške Čakš Jager, razmere najbolj resne v centralni Evropi, in sicer na Slovaškem in Češkem, zaostrujejo se tudi na Švedskem. Največ primerov so v zadnjih štirinajstih dneh poročali iz Francije, Italije, Poljske in Nemčije, o največ smrtih pa iz Italije, Češke, Poljske in Slovaške.
Ponovno je zabeležen porast v večini evropskih držav, razmere pa se umirjajo na Portugalskem, Malti in v Španiji.
Porast okužb neznanega izvora
V Sloveniji je trenutno štirinajstdnevna incidenca padla pod 500, število aktivnih primerov pa se giblje okoli 10.500. Delež pozitivnih testov se giblje okoli 15 odstotkov. Največ okužb je posledica lokalnega prenosa, še posebej znotraj gospodinjstev, ki ostajajo zelo pomemben vir okužb in prenosov. Nekoliko več je okužb neznanega izvora in okužb na delovnih mestih.
V zadnjih 14 dneh je bilo le 15 novih okužb znotraj domov za starejše občane, kar je zelo vzpodbudno. Večinoma gre za nove stanovalce, nekaj okužb pa je vezanih na hospitalizacijo. Na splošno je število potrjenih primer v visokih starostnih skupinah precej manjše. Največ okužb je trenutno v starostni skupini med 35 in 44 let.
Razmere v različnih slovenskih regijah se spreminjajo v valovih. Če je bila jugovzhodna Slovenija še prejšnji teden v rumeni fazi, je zdaj spet v oranžni. Porast okužb beležimo spet tudi v koroški regiji. Nuška Čakš Jager je pojasnila, da porasti okužb niso vezani na večji izbruh ali na večji dogodek. Poudarila je, kako pomembno je, da ljudje spoštujejo karantenske odločbe in v primeru tveganih stikov ostanejo doma deset dni, kot je to določeno. Na tak način lahko preprečimo širjenje virusa.
Stanje v šolah pričakovano
NIJZ spremlja tudi razmere v vzgojno-izobraževalnih ustanovah. Kot je povedala Čakš Jager, je delež okužb med vrtčevskimi otroki stalen in se giblje okoli 1,72 odstotka. V osnovnih šolah je ta delež nekoliko višji, pričakovati je, da se bo zaradi vračanja v srednje šole nekoliko povečal tudi delež okužb v tej populaciji. Med pedagoškim kadrom je krivulja pojavljanja primerov stabilna.
Ob tem je pojasnila, da se ob pozitivnem primeru med učenci v karanteno napoti cele razrede, ker so otroci v zaprtih prostorih skupaj več ur. Če eden zboli, je tako epidemiološki postopek tak, da gre razred v karanteno.
V primeru učiteljev se odločajo drugače. Učitelji, ki so samo 45 minut v razredu, uporabljajo zaščito in spoštujejo distanco, v primeru pozitivnega primera med učenci, ne gredo v karanteno. Če gre za učitelja, ki je v razredu prisoten dlje časa, gre tudi učitelj v karanteno. Enako velja tudi v primeru, če je okužba potrjena pri učitelju.
Nuška Čakš Jager je poudarila, da so osnovni nefarmakološki ukrepi enaki v primeru kateregakoli seva. To pomeni, da je treba upoštevati pravila glede higiene rok, vzdrževanja ustrezne razdalje, nošenja mask in ustreznega zračenja prostorov.
Sam smo res nesposobni - tud svojga seva še nimamo.
Bilo je nekaj slišati o horjulskem sevu, samo ga še proučujejo.
A nam res ne bo uspelo sproducirati slovenskega seva? Nekaj so že testirali in iskali, na koncu pa moramo biti zadovoljni s tujimi sevi. Katastrofa :)