Slovenija
4480 ogledov

Zadeva Masleša: "Ni nobenih pravnih podlag za tako naročilo"

Branko Masleša Anže Petkovšek
Vrhovno sodišče ne dvomi v pristnost Masleševe diplome in potrdil.

V zadevi diploma sodnika Branka Masleše je Odbor za pravosodje DZ pred dnevi na seji sprejel sklep, da Sodni svet in predsednik Vrhovnega sodišča opravijo analizo veljavnosti opravljenih državnih pravosodnih izpitov v nekdanjih republikah SFRJ.

''Na poziv odbora za pravosodje se odzivamo s sporočilom, da ni nobenih pravnih podlag za tako naročilo Vrhovnemu sodišču niti njegovemu predsedniku. Ne vidimo nobene pristojnosti, ki bi dajala državnemu zboru podlago za takšno zahtevo,'' je danes uvodoma v izjavi za medije pojasnil predsednik Vrhovnega sodišča RS Damijan Florjančič.

Vrhovno sodišče ne dvomi v pristnost potrdil

Nadaljeval je, da se glede na okoliščine, da se zadeve v zvezi z izobrazbo vrhovnega sodnika Branka Masleše že dva meseca pojavljajo in problematizirajo zlasti v nekaterih medijih in je zadeva prišla tudi na odbor za pravosodje, so v Vrhovnem sodišču ocenili, da dodatno pojasnijo svoje stališče.

''Vrhovno sodišče ni imelo nobenega razloga za dodatno preverjanje sodnikove izobrazbe in njegove strokovne usposobljenosti. To je bila naloga pristojnih državnih organov, ko so odločali v izvolitev posameznih sodnikov v sodniško funkcijo, predvsem na podlagi sprejete sodniške zakonodaje v letu 1994, na podlagi katere smo prešli v trajne sodniške mandate,'' je dejal Florjančič.

''Vrhovno sodišče ni imelo niti najmanjšega dvoma v pristnost diplom in ostalih potrdil, ki jih je sodnik Masleša predložil,'' je povedal Florjančič.

Prehajanje v trajne sodniške mandate je bilo izven pristojnosti Vrhovnega sodišča. Sodnik, ki je do takrat izpolnjeval pogoje za zasedbo sodniškega mesta, ga je tudi v nadaljevanju. ''Vrhovno sodišče v teh postopkih ni imelo prav nobenih pristojnosti. Te pristojnosti so bile jasno razmejene med ministrstvom za pravosodje, Sodnim svetom in državnim zborom. To so organi z državnim zborom, ki je opravil najpomembnejši akt – izvolitev sodnika v trajno sodniško funkcijo,'' je povedal predsednik Vrhovnega sodišča.

Takratna zakonodaja ni predvidevala odločanja s strani Vrhovnega sodišča

V tistem času so predpisi določali, da je za razpise prostih sodniških mest pristojno ministrstvo za pravosodje, ki je na podlagi prejetih prijav zadeve odstopali pristojnim personalnim svetom sodišč, ki so izdelali mnenje o kandidatih. To gradivo se je vrnilo na pristojno ministrstvo, ki je oblikovalo svoje mnenje in predložilo gradivo v obravnavo Sodnemu svetu. Slednji je imel možnost zahtevati dopolnitev in preveriti popolnost vlog, nakar se je odločil o predlaganju kandidata državnemu zboru v izvolitev. 

Državni zbor je takrat dokončno odločil, ali bo upošteval predloge Sodnega sveta pri izvolitvi trajne sodniške funkcije posameznega sodnika. Sodniki so takrat imeli tudi možnost, da se še pred končanjem svojega mandata odpovejo svojemu sodniškemu položaju. Na prosto mesto je tako ministrstvo za pravosodje razpisalo prosto sodniško mesto, je takratno veljavno zakonodajo pojasnil Florjančič.

Sodniki ustavnega sodišča, sodišč in javni tožilci so bili takrat še naprej pristojni opravljati svojo funkcijo do poteka njihovega mandata. Funkcionarjem, ki bi jim mandat potekel pred uveljavitvijo novih predpisov, se je mandat podaljšal in prenehal v 6 mesecih po uveljavitvi novih predpisov. Tudi v tem primeru je ministrstvo razpisalo prosta delovna mesta.

Zakonodaja je določala tudi, da je z opravljanjem sodniške funkcije izenačeno opravljanje po dosedanjih predpisih. ''Sodnik, ki je bil do tedaj sodnik, je izpolnjeval pogoje za zasedbo sodniškega mesta tudi v nadaljevanju,'' je pojasnil predsednik Vrhovnega sodišča.

Vrhovno sodišče se v zadevi ne bo več odzivalo

Florjančič je še dodal, da se zaradi navedenih razlogov v Vrhovnem sodišču ne nameravajo več odzivati na nadaljnja sporočila v tej zadevi. ''Ne moremo se vsakodnevno odzivati v verigo sejanja dvomov v dokumentacijo, ki jo je sodnik predložil in s katero razpolagamo, in na poskuse izkrivljanja interpretacije takrat veljavne sodniške zakonodaje,'' je poudaril.

Obenem je izrazil obžalovanje, da je na to odreagiral tudi odbor za pravosodje DZ in pri tem izhajal, kot je dejal, ''iz različnih strani navrženih dvomov,'' ne da bi najprej sam preveril korektnost, pravilnost in zakonitost postopkov.

V ravnanju državnega zbora je po njegovih besedah asistiral eden od vrhovnih sodnikov, od katerega se Vrhovno sodišče izrecno distancira, saj ta ni govoril v imenu sodišča ali imel mandata.

Spomnimo

Vrhovni sodnik Branko Masleša je v odzivu na poziv Sodnega sveta, naj razčisti dvome glede svoje izobrazbe, zapisal, da ga žalosti, da je ta organ "podlegel podtikanjem v nekaterih medijih" in da je s tem postavljen v položaj, da se mora braniti pred neresničnimi očitki, ki so po njegovem videnju stvari izključno politično obarvani.

Pojavila se je namreč trditev, da Masleše ni med diplomanti Pravne fakultete v Sarajevu, ki so zaključili študij leta 1975. Kot je dejal vrhovni sodnik, so sledile navedbe, da je njegova diploma izginila v požaru, in pozneje dvomi v zagotovilo Pravne fakultete v Sarajevu, da je tam zaključil študij. Pojavila so se tudi namigovanja, da na predloženi kopiji diplome ni vidnega žiga in da opravljen pravosodni izpit ne velja v Sloveniji.

Sodni svet je januarja v svojem stališču pojasnil, da v tem primeru za presojo veljavnosti listin ni pristojen, saj ni pristojen preverjati izpolnjevanja formalnih pogojev kandidatov za sodniško mesto, ko gre za izbirne postopke, ki so pravnomočno že zaključeni. Obenem so izrazili pričakovanje, da Masleša celovito pojasni nejasnosti glede veljavnosti potrdil, v okviru skrbi za zagotavljanje javnega ugleda sodstva ter z namenom zaščite in krepitve zaupanja v sodno vejo oblasti izrazil pričakovanj.

Masleša je dejanja označil kot ''z ničemer podkrepljene obtožbe," ki želijo diskreditirati njega osebno ter sodstvo obenem. "Ne morem se znebiti občutka, da je s takšnim stališčem Sodni svet spregledal daljnosežne negativne posledice svojega sporočila in s tem dejansko še sam prispeval h krnitvi mojega sodniškega ugleda in sodstva v celoti," je bil pred tremi tedni še kritičen Masleša.

dezurni@styria-media.si

 

 
Komentarjev 33
  • a9e68efe34e5be05967171b921c868fb1defe8c4 11:12 15.februar 2022.

    Prašiči bolni...,bolje bi jim bilo,da sploh ne komentirajo zadeve.Kaj pa potemtakem poreče Florjančič na to,da je na Tavčarjevi sodila izbeglica iz Sarajeva Zorica Gogala s polomljeno slovenščino,imenovana leta 2007 in se je potem vrnila domov 2009 ali 2010.Jaz bi jim ...prikaži več svetoval,da se ne zajebavajo vsaj s takimi institucijami kot je pravosodje in notranje zadeve,ker to ne bo nikomur v Sloveniji od koristi.

  • igorgeus 17:46 14.februar 2022.

    ne zavedate se koliko razlicnim ljudem in organom je potrebno predloziti vsa dokazila, da izpolnjujej pogoje za najprej zaposlitev na sodiscu, nato scasoma se za izvolitev v sodnika. to 5x, 6x posiljas vse dokumente, oni pa se sami preverjajo na ...prikaži več fakulteti, na ministrstvu. ni sans, da bi bilo kaj ponarejenega. sramota, da sploh verjamete tem trolom. kaj mislite, da je pol drzave koruptivne? podkupljene?

  • bljitva 17:25 14.februar 2022.

    ta bosanski gnoj od masleše bojo na evropskem sodišču zjebal prej al slej, ne bo se temu izognil pa če gre že jutri v penzijo....tam mu njegovi sodniški in partijski prijatljčki ne bojo mogli pomagat.