Postopek za oceno ustavnosti je ustavno sodišče (US) pričelo na podlagi ustavne pritožbe štirih
srbskih državljanov. Ministrstvo za notranje zadeve (MNZ) je na podlagi uradne evidence ugotovilo,
da so srbski državljani po svoji volji zapustili azilni dom in se naselili na zasebnem naslovu. Ker
se v azilni dom v roku treh dni niso vrnili, je MNZ ustavilo postopek za priznanje azila.
Pritožniki so po mnenju MNZ namreč ravnali v nasprotju s prvo alinejo drugega odstavka 45.b
člena zakona o azilu, ki določa, da bi za nastanitev na zasebnem naslovu morali pridobiti predhodno
odobritev pristojnega organa MNZ. Ta člen sicer opredeljuje tudi pogoje, pod katerimi ta lahko
odobri razselitev. Srbski državljani pa so v pritožbi med drugim navedli, da 45.b člen zakona
pomeni kršitev ustavne pravice do svobodne izbire prebivališča, ki jo zagotavlja 32. člen ustave.
US pa v odločbi navaja, da ustava v prvem odstavku 32. člena določa, da ima vsakdo pravico do
prostega gibanja in izbire prebivališča. Ta "pravica torej obsega svobodo gibanja znotraj države,
kar pomeni, da se posameznik lahko prosto giblje po ozemlju Republike Slovenije brez kakršnihkoli
omejitev (predhodnih prijav, dovoljenj in podobno) in si tudi prosto izbira prebivališče –
stalno ali začasno".
Zakonska ureditev, ki zahteva vnaprejšnjo odobritev pristojnega organa, da bi posameznik,
torej tudi prosilec za azil, prosto izbral svoje začasno prebivališče, in določa pogoje za takšno
odobritev, zato pomeni poseg v pravico iz prvega odstavka 32. člena ustave, meni US.
Zakon o azilu deloma neskladen z ustavo
US je presodilo, da je ena od določb v neskladju z ustavo. Gre za alinejo, ki določa, da mora prosilec za azil za nastanitev na zasebnem naslovu pridobiti odobritev pristojnega organa.
