“Po novem zakonu o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev prejemam več kot sto evrov nižjo rejnino,” negoduje Zdravko Maržič iz Kranja. Kot pravi, je v preteklosti za rejništvo prejemal 511 evrov na mesec – v rejnini so bili zajeti materialni stroški, plačilo njegovega dela in denarni prejemek v višini otroškega dodatka –, po novem pa dobi 396 evrov, saj se je prejemek zmanjšal za otroški dodatek.
“Nategnili so nas!”
Kritična do spremembe je tudi bralka v podobnem položaju, ki ni želela biti imenovana. “Denarni prejemek je kar naenkrat postal otroški dodatek, ki pa so ga polnoletnim ukinili,” razlaga in dodaja, da se ji razlika v prihodkih še kako pozna. Kot pravi, ne pomni, da bi ji za to dejavnost v 30 letih kaj vzeli. “Po domače rečeno so nas nategnili,” je kritična.
Polnoletnim štipendije
Generalna direktorica direktorata za družino Ana Vodičar v odgovoru poudarja, da je rejništvo prvenstveno namenjeno otrokom do polnoletnosti. Otroci v rejniški družini so po 18. letu izjeme, denimo ob nadaljnjem šolanju, ko pa jim pripadajo štipendije, pojasnjuje.
Maržič odgovarja, da zaradi štipendije stroški niso nič manjši. “Izpolnjevati moram vrsto zahtev iz pogodbe o rejništvu. Samo hrana, higiena in stanovanje stanejo več, kot dobim za materialne stroške, pa oblačil sploh nisem štel, kaj šele zabave. V štipendijo pa ne morem posegati,” na utemeljitev Vodičarjeve še odgovarja Maržič.
Bojijo se zaslužkarjev
“Po naši oceni je skupno plačilo primerno oziroma zadostuje,” pa vztraja Vodičarjeva. Lahko bi sicer razmišljali o povišanju, vendar bi v tem primeru razprave vzbudile napačne motive za vstop v rejništvo, se boji. “Smisel ne bi smel biti zaslužek,” poudarja. Pa tudi sicer od združenja rejniških družin ni bilo velikih pritiskov po znatnem povečanju sredstev, prav tako jih glede na finančno stanje države ne predvidevajo, sklene Vodičarjeva.
