Slovenija
22135 ogledov

Zaslužkarje prek Airbnb in Bookinga so najbrž razkrile banke

AirBNB
1/4
Profimedia
Podatke o ljudeh, ki služijo z oddajanjem prek Airbnb in Bookinga, so najbrž dale banke.

Finančna uprava je z napovedjo, da je pridobila podatke o ljudeh, ki turistom prek strani airbnb in booking ali drugih portalov oddajajo nepremičnine, dvignila ogromno prahu .

Vsem, ki prek teh strani oddajajo svojo nepremičnino, prihodkov pa niso prijavili, dajejo do konca januarja čas, da se samoprijavijo, sicer jim grozi inšpekcijski postopek in globa, ki lahko znaša do 30 tisoč evrov .

Samo v Ljubljani se prek Airbnb oddaja več kot tristo stanovanj, prav tako v Kopru in na Bledu, v Bovcu več kot 120, na Čatežu je na izbrani datum sredi januarja na voljo 56 stanovanj oziroma hiš. Ni sicer nujno, da so vsi ponudniki fizične osebe, ki jih zadevajo grožnje finančne uprave.

Navodila, kako se prijaviti, lahko najdete tukaj.

Finančna uprava ne želi razkriti, katere podatke imajo in od kod so jih dobili, a zagotavljajo, da so verodostojni. Želijo namreč, da se samoprijavijo tudi tisti, za katere niso prejeli podatkov. Ker je Airbnb zavrnil, da bi bili vir podatkov, so Slovenske novice sklenile, da finančna uprava blefira, a je to malce prehitro sklepanje.

Zelo verjetno so vir podatkov banke, kamor so fizične osebe prejele prihodke od oddajanja v najem.

"Finančna uprava RS lahko pridobiva podatke na podlagi 39. člena Zakona o davčnem postopku, podatke, listine, dokumente in druge zapise pa na podlagi 17. in 46. člena Zakona o finančni upravi," so nam pojasnili na Združenju bank Slovenije.

Finančna uprava lahko zahteva vse podatke od vsakega

39. člen zakona o davčnem postopku pravi, da morajo dati vse osebe, ki imajo kakršnekoli evidence, "davčnemu organu dati na razpolago vse podatke, potrebne za pobiranje davkov" , na vpogled pa morajo dati vso dokumentacijo, ki jo vodijo in zbirke podatkov, ki jih imajo, poleg tega pa še vse informacije, ki so pomembne pri odmeri davka.

Zakon o finančni upravi ji daje pristojnost, da lahko "zahteva podatke, listine, dokumente in druge zapise tudi od vsake druge osebe, ki ni zavezanec, je pa posredno ali neposredno udeležena v poslu, ali vsake druge osebe, ki z zahtevanimi listinami in dokumenti razpolaga ali bi te listine in dokumente morala imeti" .

Varstvo osebnih podatkov ni problem

Če je torej finančna uprava od bank zahtevala podatke o prejemkih fizičnih oseb od podjetja Airbnb ali Booking, jih je dobila. Poleg tega pri finančni upravi ni težav z zbiranjem osebnih podatkov, saj ji zakon daje dovoljenje, da zbira »osebne in druge podatke«, o zbiranju podatkov osebe, na katero se zbiranje nanaša, ni treba obvestiti, organi, organizacije in drugi subjekti, ki v okviru svoje dejavnosti vodijo zbirke podatkov, pa morajo te na podlagi zahteve finančne uprave brezplačno sporočiti.

V nadaljevanju objavljamo relevantne člene zakona o davčnem postopku in finančni upravi v celoti

Zakon o davčnem postopku

39. člen

(obveznost dajanja podatkov)

(1) Osebe iz 31. člena tega zakona ter druge osebe, ki so z zakonom pooblaščene, da vzpostavijo, vodijo in vzdržujejo zbirke podatkov, registre ali druge evidence, morajo davčnemu organu dati na razpolago vse podatke, potrebne za pobiranje davkov, ter omogočiti davčnemu organu vpogled v svojo dokumentacijo. Na razpolago morajo dati tudi vso dokumentacijo, ki jo vodijo, in zbirke podatkov, ki jih vodijo v obliki registrov, evidenc ali zbirov podatkov, ne glede na to, ali so z zakonom predpisane kot obvezne, in informacije, ki so pomembne pri odmeri davka, vključno s svojo davčno številko in davčnimi številkami drugih oseb, s katerimi morajo razpolagati v skladu s tem zakonom ali zakonom o obdavčenju.

(2) Davčni organ pridobiva podatke v skladu s prvim odstavkom tega člena:

1. avtomatično, če je tak način dajanja podatkov in vrsta zahtevanih podatkov določena s tem zakonom, zakonom, ki ureja finančno upravo, in zakonom o obdavčenju,

2. na pisno zahtevo, če ni s tem zakonom drugače določeno, ali

3. na kraju samem.

Zakon o finančni upravi

17. člen

(predložitev, pregled, razmnoževanje podatkov, listin, dokumentov in drugih zapisov ter zavarovanje podatkov)

(1) Uradna oseba lahko zahteva od zavezanca in osebe, ki je dolžna sporočiti podatke in predložiti listine, dokumente in druge zapise, da ji v določenem roku in na določenem kraju sporoči kateri koli podatek ali predloži dokument, potreben za opravljanje nalog finančne uprave, ne glede na obliko, v kateri se nahaja. Oseba na zahtevo uradne osebe sporoči tudi podatke o osebi, pooblaščeni za opravljanje poslov, pri opravljanju katerih naj bi bila storjena kršitev predpisov.

(2) Uradna oseba lahko zahteva podatke, listine, dokumente in druge zapise tudi od vsake druge osebe, ki ni zavezanec, je pa posredno ali neposredno udeležena v poslu, ali vsake druge osebe, ki z zahtevanimi listinami in dokumenti razpolaga ali bi te listine in dokumente morala imeti.

(3) Podatke, listine, dokumente in druge zapise iz prvega odstavka tega člena zahteva uradna oseba od zavezanca praviloma ustno, od druge osebe pa pisno. Kadar uradna oseba oceni, da bi med pripravo pisne zahteve oseba lahko uničila ali zatajila obstoj podatkov, jih zahteva ustno in o tem napiše uradni zaznamek. V zahtevi mora navesti kraj in rok sporočitve podatkov in predložitve dokumentov ter opozoriti zavezanca in druge osebe, da bo ob nesporočitvi zahtevanih podatkov oziroma nepredložitvi listin in dokumentov storila prekršek.

(4) Uradna oseba lahko podatke, listine, dokumente in druge zapise tudi pregleda. Pregleda lahko tudi podatke, listine in dokumente drugih oseb, ki so pri osebi, pri kateri se opravljajo naloge finančne uprave.

(5) Uradna oseba lahko podatke, listine, dokumente in druge zapise tudi razmnožuje. Kadar uradna oseba razmnoži podatke, listine in dokumente, mora vsak izvod vidno označiti in opremiti z datumom izdelave.

(6) Kadar se podatki elektronsko obdelujejo, lahko uradna oseba zahteva njihovo pisno obliko, ki mora verodostojno potrjevati vsebino elektronskega zapisa ali zahteva kopijo podatkov v elektronski obliki.

(7) Uradna oseba lahko kopira podatke v elektronski obliki in izdela ali zahteva izdelavo verodostojne kopije celotnega nosilca podatkov ter zahteva šifrirne ključe ali šifrirna gesla, če so potrebna za dostop do podatkov ali njihovo berljivost, vendar le, če se podatki nanašajo na opravljanje dejavnosti ali pridobivanje prihodkov in ni posega v tajnost pisem in drugih občil.

(8) Podatki iz prejšnjega odstavka se kopirajo v navzočnosti zavezanca. Če zavezanec ni navzoč ali ni pripravljen sodelovati, se lahko izjemoma kopira v navzočnosti dveh polnoletnih prič.

(9) Kadar uradna oseba pri opravljanju nalog zahteva kopijo podatkov v elektronski obliki ali sama kopira podatke v elektronski obliki, se podatki v elektronski obliki zavarujejo tako, da se shranijo na drug ustrezen nosilec podatkov na način, da se ohrani verodostojnost in celovitost podatkov ter možnost njihove uporabe v nadaljnjem postopku ali se izdela verodostojna kopija celotnega nosilca podatkov, pri čemer se zagotovi celovitost kopije teh podatkov.

46. člen

(splošno)

(1) Finančna uprava zbira osebne in druge podatke pri opravljanju z zakoni in drugimi predpisi določenih nalog neposredno od oseb, na katere se ti podatki nanašajo, od drugih oseb, ki razpolagajo s podatki, in iz obstoječih zbirk podatkov.

(2) Finančni upravi o zbiranju podatkov iz prejšnjega odstavka ni treba obvestiti osebe, na katero se zbiranje podatkov nanaša, če bi to onemogočilo ali otežilo opravljanje nalog finančne uprave.

(3) Če finančna uprava ob opravljanju nalog iz prvega odstavka tega člena zbira osebne in druge podatke iz že obstoječih zbirk podatkov, morajo organi, organizacije in drugi subjekti, ki na podlagi zakona in v okviru svoje dejavnosti ali v zvezi z njo vodijo zbirke podatkov, na podlagi zahteve brezplačno sporočiti zahtevane osebne in druge podatke.

(4) Finančna uprava pridobiva podatke iz 49. člena tega zakona, ki jih vodi v davčnem registru, in podatke, ki jih vodi v evidencah iz drugega odstavka 60. člena tega zakona, s povezovanjem davčnega registra, evidenc iz drugega odstavka 60. člena tega zakona in zbirk podatkov naslednjih upravljavcev:

Ministrstva, pristojnega za notranje zadeve – podatke iz Centralnega registra prebivalstva,

Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve – podatke iz Poslovnega registra Slovenije, Sodnega registra in iz Registra transakcijskih računov,

Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (v nadaljnjem besedilu: ZZZS) – podatke iz Evidence o zavarovanih osebah obveznega zdravstvenega zavarovanja, podatke o zavarovancih, vključenih v pokojninsko in invalidsko zavarovanje, in druge podatke o obveznem socialnem zavarovanju, katerih upravljavec zbirke podatkov ni ZZZS, jih pa zbira,

Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije – podatke iz Matične evidence zavarovancev in uživalcev pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja,

Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje – podatke o brezposelnih osebah iz Evidence brezposelnih oseb,

Geodetske uprave Republike Slovenije – podatke iz Registra prostorskih enot, podatke iz Registra nepremičnin, podatke iz Evidence trga nepremičnin, podatke o lastnikih kmetijskih in gozdnih zemljišč ter podatke o teh parcelah iz zemljiškega katastra,

Ministrstva, pristojnega za infrastrukturo in prostor – podatke iz Evidence registriranih vozil,

Javne agencije za civilno letalstvo Republike Slovenije – podatke iz registra zrakoplovov Republike Slovenije in iz Evidence ultralahkih in drugih letalnih naprav,

Uprave Republike Slovenije za pomorstvo – podatke iz Vpisnika morskih čolnov,

Upravne enote – podatke iz Vpisnika plovil, podatke iz evidence zavezancev, ki opravljajo osebno dopolnilno delo,

Klirinško depotne družbe – podatke iz Centralnega registra nematerializiranih vrednostnih papirjev,

Občine – podatke o zavezancih in stavbnih zemljiščih iz evidence Nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča,

Vrhovnega sodišča – podatke iz Insolvenčnega vpisnika,

Ministrstva, pristojnega za kmetijstvo in okolje – podatke o čebeljih panjih iz Registra čebelnjakov,

Izplačevalcev kmetijskih subvencij – podatke o članih agrarnih skupnostih, ki so v davčnem letu prejele obdavčljivo kmetijsko subvencijo in njihovih deležih iz evidenc izplačevalcev,

Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS – podatke o državnih parcelah, ki so v zakupu iz registra zakupnih pogodb,

Ministrstva, pristojnega za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti – podatke o koncesionarjih, ki posredujejo začasno in občasno delo dijakom in študentom.

janez.zalaznik@zurnal24.si

Komentarjev 21
  • borut08 18:48 11.december 2017.

    Jp ampak morajo bridobit in ukrepat tudi pri bogatasih,ki imajo firme ali vec njih ter nesramno bogatijo in ne samo male ribe.

  • srecnii 20:56 10.december 2017.

    če maš v štumfu denar ti ne morejo dokazat a ma nič

  • Jože Bele 16:59 10.december 2017.

    Davčna uprava je dolžna ukrepati, ne pa 'groziti'. Zakaj že doslej niso opravili svojega dela, zakaj odpustki tej 'kategoriji' utajevalcev ???

Sorodne novice