Slovenija
5941 ogledov

Zato imamo referendum o dolgotrajni oskrbi

Kranj, ulica, starejši M. Ha.
Eno od referendumskih vprašanj, do katerih se bomo opredeljevali konec novembra, se nanaša tudi na spremembo zakona o dolgotrajni oskrbi, ki so ga na začetku poletja sprejeli v državnem zboru.

Če bo novela zakona sprejeta, bo izvajanje zakona o dolgotrajni oskrbi, ki je bil sprejet decembra lani, prestavljeno za eno leto. Namesto 1. 1. 2023 bi zakon začel veljati 1. 1. 2024. Koalicija skuša izvajanje zakona zamakniti, ker je, kot navajajo, vsebina osnovnega zakona o dolgotrajni oskrbi tako pomanjkljiva, da ne omogoča izvajanja v praksi. 

O noveli Zakona o dolgotrajni oskrbi bomo volivke in volivci odločali na referendumu v nedeljo, 27. novembra 2022. Takrat bomo glasovali tudi o noveli Zakona o vladi in noveli Zakona o Radioteleviziji Slovenija.

Medtem pobudniki referenduma, stranka SDS, menijo, da gre za zamik enega od najpomembnejših zakonov za državljane, ki po 20 letih prizadevanj prinaša dobre rešitve, ter da je bilo prehodno obdobje, ki ga je predvideval prvoten zakon, dovolj dolgo za pripravo celovite uveljavitve zakona z letom 2023.

Ozadje. Vlada Janeza Janše je decembra lani sprejela zakon o dolgotrajni oskrbi. Glede financiranja je predvidela, da bo do leta 2025 zagotovljeno z obstoječimi sredstvi, ki bodo prenesena iz pokojninske in zdravstvene blagajne, preostanek pa bo kril državni proračun.

Financiranje preneseno na še nesprejeti zakon

V času do leta 2025 je predvideno sprejetje posebnega zakona o obveznem zavarovanju za dolgotrajno oskrbo, ko naj bi za to najverjetneje plačevali posebno zavarovanje ali prispevek. 

V državnem proračunu je v ta namen za prihodnje leto rezerviranih 100 milijonov evrov, ocena pa je, da bi bilo za izvajanje dolgotrajne oskrbe potrebnih 750 milijonov evrov, leta 2025 pa bi bilo treba zagotoviti 1,5 milijarde evrov.

Ključne rešitve predlaganega zakona so enotna ocena upravičenosti, kar pomeni, da bodo osebe s primerljivimi potrebami dostopale do primerljivih pravic, upravičenec bo dolgotrajno oskrbo lahko koristil na domu ali v instituciji, prejel bo lahko finančno pomoč ali pa dobil družinskega pomočnika. Javne razprave o zadnjem osnutku ni bilo. 

V koaliciji so menili, da je izvajanje tega zakona neuresničljivo, s tem so se strinjali številni strokovnjaki in tudi Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), ki ga je Janševa vlada postavila za glavnega izvajalca. 

Težava s financiranjem 

Zakon, kot poudarjajo v koaliciji, predvideva neobstoječe vire financiranja ter določa cene, s katerimi domovi za oskrbovance ne morejo izvajati storitev in se bodo znašli v finančnih težavah. 

Referendumsko vprašanje se glasi: Ali ste za to, da se uveljavi zakon o spremembah zakona o dolgotrajni oskrbi, ki ga je državni zbor sprejel na seji dne 21. julija 2022?

Tudi ZZZS opozarja na prekratke roke za uveljavitev zakona, prepozno pridobitev zagonskih sredstev in vsebinske pomanjkljivosti tako zakona kot podzakonskih aktov. ZZZS bi moral uvesti 150 ocenjevalcev, ki bi odločali o upravičenosti do dolgotrajne oskrbe. Težave so tudi pri digitalizaciji. 

Golobova vlada: Izvajanje zakona bi prestavili za leto dni

Vlada Roberta Goloba je nato pripravila spremembo zakona o dolgotrajni oskrbi, ki za leto dni zamika uveljavitev zakona. V tem času bi dorekli odprta vprašanja. Novela omogoča tudi koriščenje 30 milijonov evrov sredstev za dvig plač v zdravstvu in socialnem varstvu ter za nove zaposlitve. Preprečuje tudi, da bi se zaradi večjih stroškov dela povečale cene oskrbnin v domovih starejših. V dolgotrajno oskrbo je trenutno vključenih 22 tisoč upravičencev in 103 domovi za starejše.

Pobudniki referenduma morajo za uspeh na glasovanju doseči t. i. zavrnitveni kvorum. Po veljavni zakonodaji je namreč zakon na referendumu zavrnjen, če proti njemu glasuje večina volivcev, ki so veljavno glasovali, pod pogojem, da proti glasuje najmanj petina vseh volivcev.

SDS zahtevala referendum

Na predlog zakona, ki predvideva zamik, je na podlagi zbranih podpisov stranke SDS razpisan referendum, na katerem bodo državljani odločali, ali so za uveljavitev sprememb zakona, ki jih je pripravila aktualna vlada, ali ne. 

V kampanjo za referendum o noveli zakona o dolgotrajni oskrbi se je prijavilo 12 organizatorjev, sedem političnih strank, štiri pravne osebe in ena fizična oseba. Kampanjo vodijo tako stranke koalicije, na drugi strani pa SDS, Slovenska ljudska stranka (SLS), Lista Franca Kanglerja - Nova ljudska stranka Slovenije (NLS) in Nova socialdemokracija. 

NSi v kampanji ne sodeluje

Tudi glede referenduma o dolgotrajni oskrbi kampanjo organizira Primčevo Združenje Gibanje za otroke in družine ter Kovačičevo Društvo Davkoplačevalci se ne damo (DPSND). Med pravnimi osebami sodelujejo še Zavod za kulturo raznolikosti Open in Zbor za republiko - Inštitut za analize in dialog. Kampanjo pa organizira tudi Alenka Forte, državna sekretarka na ministrstvu za zdravje v vladi Janeza Janše. 

NSi je edina parlamentarna stranka, ki se v kampanjo ne vključuje, volivce pa bodo tako pozvali, da glasujejo proti zakonu o RTVS in dolgotrajni oskrbi.

 
Komentarjev 21
  • batom 11:02 24.november 2022.

    sds-ju je popolnoma vseeno, kaj bo s tem zakonom in kaj bo s starejšimi. zakon so sprejeli na hitro in po hitrem postopku, zato, da so lahko rekli "mi smo sprejeli ta zakon". izvajanje jih takrat ni zanimalo. sedaj, ko ...prikaži več so izpadli iz odločanja, pa izkoriščajo luknjast zakon za miniranje vlade. naredili bodo vse, da prikazejo vlado v slabi luci. to je vsa poanta tega referenduma. zdaj pa, a glasujete za janezov ego ali za našo družbo in državo?

  • Avatar zoo
    zoo 09:25 24.november 2022.

    Vse tisto, kar je Janševa vlada sprejela ( po hitrem postopku) vse to, se zamakne na konec 2023 in 24, ker frajerji u Lublan nič ne delajo. To so ti referendumi. Iščite, vse je na netu.

  • Matjaž Kotnik 08:49 24.november 2022.

    Golobičje za migrante najde denar, ki je namenjen dolgotrajni oskrbi starostnikov in pomoči potrebnih, za izvajanje zakona pa ni denarja.