Celjski rokometni klub je ubranil naslov državnega prvaka. Z odvzemom so grozili Koprčani, vendar so gostitelji v enkratnem vzdušju pokazali, da so dejansko najboljša ekipa v Sloveniji.
Celje Pivovarna Laško
je v svoje vitrine prineslo pokal državnega prvaka. Zdi se,
da so pivovarji najboljši, ko je to najbolj pomembno. Če je po eni strani igrati v Celju velika
čast, je po drugi to morda še večja obveza. Osvojitev domačega pokala in prvenstva je podobno kot
pri
Unionu Olimpiji
nuja, izkazati se je treba tudi v Evropi. Javnost in uprava
pričakujeta veliko, največ. Po nekaj spodrsljajih in izgubi pokala je uprava igralcem odvzela
marčevsko plačo in zagrozila, da bodo ostali še brez aprilske, če ne osvojijo naslova. Takšna je
bila predzgodovina tekme s celjske strani. Koprčani so na gostovanje v Celje prišli povsem
sproščeni, po mnenju nekaterih igralcev morda celo preveč, saj so po prvi tretjini srečanja v igri
padli, do izenačenja pa niso več mogli.
|
Zoran Jovičič je odigral tudi že precej boljših tekem kot v soboto, Gorazd
Škof pa je bil eden od ključnih igralcev srečanja. © Saša Despot
|
|
Na zadnjem srečanju sezone, ki bi v primeru njihove zmage na slovenski rokometni tron
ponesla Koprčane, je bilo vsekakor treba pokazati voljo, znanje, živce in še kaj. Celju je to
uspelo, čeprav je Cimos na začetku tekme igral hitro in tekoče, uspešno zadeval ter v 17. minuti z
golom
Matjaža Brumna
vodil s 6:8. Nato pa so se domači otresli začetnega pritiska.
Gorazd Škof
je branil bolje od
Enida Tahirovića
, v napadu pa se je odprlo
Aleksandru Stojanoviću
. Fant, ki je bil v tej sezoni pogosto kritiziran, je sicer
na začetku tekme zgrešil dva strela, nato pa do konca srečanja iz devetih poskusov zabil osem
golov. Vajeti srečanja so Celjani v svoje roke prevzeli sredi prvega polčasa in jih nato po zaslugi
izvrstne obrambe, ki je dejavno pomagala Škofu, niso več izpustili iz rok. Koprčani z levega krila
sploh niso dosegli zadetka, na desnem pa je bil pri strelih iz igre
Dragan Gajič
učinkovitejši od svojega nekdanjega soigralca Brumna. Domači so
uspešno odbili vse koprske napade za zmanjšanje prednosti, na koncu pa se jim je odvalil kamen od
srca.
Nedvomno tudi
Tonetu Turnšku
, dolgoletnemu predsedniku kluba, ki je igralce po tekmi prisrčno
nagradil s poljubi. O govoricah, da ne bo več prvi mož celjskega kluba, ni želel govoriti.
"Danes ne bi o tem. Na to vprašanje bom odgovoril v ponedeljek,"
je Turnšek odgovor v
določeni meri izdal med vrsticami in o 16. celjski zvezdici dodal:
"Ta naslov ima še večjo vrednost, ker smo igrali z ekipo, ki se je že uvrstila v evropsko
tekmovanje in igrala brez vsakršnega pritiska. Mi pa smo igrali v nekem krču, to se je še posebej
videlo na začetku. Zmagati smo morali, prav zato želim čestitati igralcem, ki so ne glede na
pritisk prepričljivo slavili."
Kljub kriznim obdobjem, v katera je ekipa zapadala med sezono,
se je ta zbrala in najbolje odigrala v najpomembnejšem trenutku. Kaj je odločilo srečanje?
"Krize nismo imeli vse leto. Vanjo smo zapadli za nekaj časa, se nato pobrali in danes resnično
pokazali, da smo najboljša ekipa v Sloveniji. Odigrali smo dobro v obrambi, vratar je obranil
veliko žog in mislim, da je bilo to ključno."
Boj pa ni potekal le na igrišču, ampak tudi na tribunah med navijaškima skupinama, ki sta
igralce in trenerje pripravili do tega, da so morali verbalno sporazumevanje v veliki meri
zamenjati z govorico telesa, saj je bilo vsako kričanje bob ob steno. Nekaj je bilo tudi prerivanja
in metanja plastenk na igrišče, vendar pa je bilo znotraj dvorane vse bolj ali manj v mejah
normale. Vsemu navkljub lahko ugotovimo, da je srečanje izzvalo izjemno zanimanje javnosti in
gledalcev. Kolikor več takšnih tekem torej, toliko bolje za slovenski rokomet.