Še nikoli nisem videl kapetana, ki se je pripravljen žrtvovati za ekipo in se uspeha kolegov tako veseliti, čeprav je vedel, da je to zanj zadnja dirka. Franco Ballerini

"Jutri si bom še zadnjič dal številko na dres. Kariero želim končati na svoji dirki," tako je v soboto Paolo Bettini oznanil svoje slovo od poklicnega kolesarstva. Novica je presenetila vse, saj bi 34-letni kolesar lahko še vsaj dve leti dirkal na najvišjem nivoju. Vendar kot pravi sam, je odločitev padla. Kariero si je namreč želel končati na svoji dirki, na SP v domačem Vareseju , in na njemu lasten način s številko ena na hrbtu v boju za zmago. Vse mu je uspelo. Skoraj popoln nastop pa žal ni bil dovolj, da bi osvojil zgodovinsko tretjo zlato medaljo na SP. Bil je prvi mož reprezentance, napadal je, poskušal vse, dokazal, da je odlično pripravljen, vendar se mu na koncu ni izšlo.

Čeprav mu edinstven podvig ni uspel, je spet dokazal, da je pravi šampion, saj je tudi sam veliko prispeval k uspehu Alessandra Ballana in Damiana Cunega , saj so vsi najboljši, predvsem Španci budno pazili zgolj na "Črička", na ostale Italijane pa so povsem pozabili. Bettini je torej svojo odločnost, svojo privrženost reprezentanci dokazal še s tem, da se je žrtvoval za svoje reprezentančne kolege. Kaj takega lahko storijo zgolj pravi šampioni in teh je na svetu zelo malo.

Bettini se je tako veselil naslova olimpijskega  prvaka v Atenah. © Action Images

Učil se je od najboljših
In kdo Paolo Bettini sploh je? Popularni Čriček se je rodil v mestu Cecina leta 1974, med profesionalne kolesarje pa je prestopil leta 1997, potem ko je leto prej na svetovnem prvenstvu med mlajšimi člani osvojil četrto mesto. Zaostal je zgolj za tremi reprezentančnimi kolegi. Delo je dobil pri moštvu MG Technogym , ki ga je vodil izkušeni Giancarlo Ferretti in kjer je glavno besedo imel Michele Bartoli . Prav njemu je moral biti Bettini vseskozi na voljo. Pomagal mu je, tudi ko je bil močnejši od svojega kapetana. To se je lepo videlo na OI leta 2000, ko se je zmage veselil Jan Ullrich , višek vsega pa je bil spor med njima na SP v Lizboni leto pozneje.

Takrat bi moral Bartoli v sprintu pomagati hitrejšemu Bettiniju, vendar tega ni storil. Zlato je tudi zato osvojil Oscar Freire , Bettini pa se je moral zadovoljiti s srebrno medaljo. Takrat je bilo dokončno jasno, kdo bo postal novi "šef" italijanske reprezentance in že naslednje leto je za šampiona njegovega kova pokazal neverjetno predanost ekipi. V zadnjih kilometrih dirke na SP v Zolderju je do zlata pomagal Mariu Cipolliniju .

Osebna izkaznica

Ime in priimek: Paolo Bettini Rojen: 1. april, 1974 Višina in teža: 169 cm, 58 kg Moštva: MG Technogym (1997), Asics (1998), Mapei (1999-2002), Quick Step (2003-2008)

Devet klasik, dva naslova državnega prvaka ...
Bettiniju ni bilo nič dano vnaprej in samo od sebe Tako kot si je moral trdo prigarati mesto med profesionalnimi kolesarji, kjer je moral vrsto let trdo "garati" za druge, tako si je moral s trdim delom in izvrstnimi predstavami prislužiti tudi mesto kapetana v takratnem zvezdniškem moštvu Mapei . Ljudje pa so ga kaj kmalu vzljubili, dokončno se je uveljavil leta 2000 s prvo od dveh zmag na najstarejši klasiki Liege-Bastogne-Liege. Da je eden najboljših kolesarjev za enodnevne klasike, je dokazal z devetimi zmagami na teh preizkušnjah. Zanimivo je, da je bil dirko sposoben dobiti tako v sprintu kot v samostojnem pobegu.

Po zaslugi svojih neverjetnih sposobnosti si je privozil kar tri zmage v takratnem tako imenovanem svetovnem pokalu , tekmovanju, kjer so se točkovale samo določene enodnevne klasike. Bettini je bil kar precej časa tudi najboljši na lestvici Mednardone kolesarske zveze . Leta 2004 je zablestel v vsem svojem sijaju. V Atenah je v sebi lastnem slogu osvojil naslov olimpijskega prvaka. Postal je italijanski junak in ljudje so mu opravičili tudi nekatere spodrsljaje, kot je bil na primer nastop na domačem SP v Veroni.

Takoj po naslovu svetovnega prvaka se je smrtno ponesrečil Paolov brat. Bettini je takoj zatem v izjemnem slogu dobil Dirko po Lombardiji. V cilj je prišel s solzami v očeh, zmago pa je posvetil bratu. © Reuters

Dvojček: Salzburg in Stuttgart
Dve leti pozneje pa je v Salzburgu Bettini izpolnil sanje praktično vsakega kolesarja. V ciljnem sprintu je osvojil naslov svetovnega prvaka in že naslednje leto v Stuttgartu je ta podvig ponovil. Najbrž pa druga zmaga pomeni še toliko več, ker so Nemci nanj izvajali hud pritisk. Med drugim so ga brez dokazov obtoževali jemanja nedovoljenih poživil, olje na ogenj pa je prilil tudi Bettini sam, ko ni hotel podpisati posebne "etične" pogodbe, s katero se ni strinjal. Nemci so mu na vsak način hoteli preprečiti nastop, vendar jim ni uspelo. Še več, Črička so tako ujezili, da je dirko prepričljivo dobil. Napadel je, ko je bilo najtežje in ko so vsi vedeli, da bo napadel.

Vendar so mu le redki sledili in s tistimi, ki so mu, je obračunal v sprintu. Kaj si je mislil o vseh obtoževanjih, je jasno nakazal z gesto ob prihodu v cilj. Bettini je tudi eden tistih kolesarjev, ki so zmagovali na etapah vseh treh največjih dirk Gira, Toura in Vuelte . Čeprav letošnja sezona zanj ni bila ravno uspešna, je dostojno branil olimpijski naslov. Sicer mu ni uspelo, vendar je zato srebrno medaljo uspelo osvojiti Davideju Rebellinu .

Najboljši vseh časov
Kot smo že omenili, mu ni uspelo ubraniti niti naslova svetovnega prvaka, vendar je prav na tej preizkušnji dokazal, kako "velik" kolesar je, kar mu odkrito priznava tudi selektor Franco Ballerini : "Paolo ni najboljši kolesar zadnjih 30 let, zame je najboljši vseh časov. Še nikoli nisem videl kapetana, ki se je pripravljen tako žrtvovati za ekipo in se uspeha kolegov tudi tako veseliti, čeprav je tokrat vedel, da je to zanj zadnja dirka."

Bettiniju so bili pripravljeni pomagati praktično vsi, ki so oblekli dres italijanske reprezentance. © Action Images

Tudi Bettini je priznal, da mu v zadnjih kilometrih ni bilo lahko. Ko je videl, da je dirka odločena, se je rokoval z nekaterimi kolesarji, po prihodu v cilj pa povedal: "Najlepša stvar je bil pozdrav gledalcev ob prihodu v cilj in to, da so me kolesarji pustili, da prvi iz naše skupine prečkam ciljno črto. Ni mi žal za tak razplet, saj smo zmagali. Naša taktika je bila popolna. Čestitati moram Ballanu, je kolesar, ki ne zmaguje pogosto, vendar pa zna zmagati na najpomembnejših dirkah."

Bettinijevi navijači so mu že v nedeljo dali jasno vedeti, kaj si želijo. Na več mestih so viseli napisi "Ripensaci", kar po naše pomeni "Premisli". Z Bettinijem je kolesarstvo zagotovo veliko izgubilo. Je možno, da si bo Čriček premislil, tako kot so si že mnogi kolesarji? Vsekakor se je upokojil na pravi način. S številko ena na dresu, številko, ki si jo je zagotovo prislužil.