V nedeljo bo na sporedu 59. izvedba slovite dirke Amstel Gold, največje nizozemske kolesarske klasike ter prve izmed treh slovitih ardenskih klasik, ki se bodo zaključile prihodnji vikend s četrtim kolesarskim spomenikom, dirko Liege-Bastogne-Liege. Čeprav dirka Amstel Gold ne premore prestiža težko pričakovanega naslednjega velikega spomenika, pa je zagotovo visoko na seznamu ciljev našega Tadeja Pogačarja (UAE Team Emirates), ki je na tej dirki slavil že leta 2023.
A naš šampion bo imel vse prej kot lahko delo, saj se bodo na startu pojavili vsi trije najmočnejši kolesarji z lanske dirke: Britanec Tom Pidcock (Q36.5), ki bo poizkušal v hriboviti regiji Limburg na jugu Nizozemske ubraniti lansko krono, ter Švicar Marc Hirschi (Tudor) in Belgijec Tiesj Benoot (Visma-Lease a Bike). Poleg Pogačarja in Pidcocka bo izmed prejšnjih zmagovalcev na startu tudi Belgijec Wout van Aert (Visma-Lease a Bike). Seveda pa ne smemo pozabiti na Irca Bena Healyja (EF Education-EasyPost), ki je leta 2023 zaostal le za Pogačarjem, in na povratnika po poškodbi, dvakratnega olimpijskega prvaka Remca Evenepoela (Soudal-QuickStep).
Čeprav so organizatorji po sedmih izvedbah dirke v sam zaključek ponovno umestili sloviti vzpon Cauberg, ki bo zadnji pravi vzpon dirke (nazadnje je imel to vlogo leta 2016), se ob kolesarjih, kot so Pogačar, Evenepoel, Pidcock in Healy, zdi zelo malo verjetno, da bo potrebno čakati do Cauberga, preden se bo dirka razbila na koščke. Leta 2023 je Pogačar sprožil odločilen napad že 30 kilometrov pred ciljem, med vzponom na Keutenberg.
Z izjemo Pogačarjeve suverene zmage pa je dirka Amstel-Gold v zadnjih izvedbah poskrbela za pravo dramo. Leta 2021 in 2022 sta Van Aert in Michal Kwitakowski slavila šele več minut po prečkanju cilja, ko so organizatorji s pomočjo fotofiniša določili, da sta bila Pidcock in Benoit Cosnefroy vendarle za dlako prekratka. Tudi lani je o zmagovalcu odločal sprint, le da je bil Pidcock nekoliko bolj suveren.
Letos je tako v igri več scenarijev. Mnogi pričakujejo, da bo konkurenca težko sledila Pogačarjevemu napadu ter da bomo vnovič priča Tadejevi solo vožnji v cilj, medtem ko mnogi (nevtralni) ljubitelji kolesarstva upajo, da se ga bodo največji konkurenti uspeli držati ter da bo o zmagovalcu odločal spopad manjše skupinice najmočnejših kolesarjev.
Poleg vseh omenjenih kolesarjev naj bi tako kar nekoliko iz ozadja na svojo priložnost čakali predvsem Michael Matthews (Jayco AlUla), Thibau Nys, Mattias Skjelmose in Andrea Bagioli (vsi trije Lidl-Trek), Maxim van Gils (Red Bull-BORA-Hansgrohe), Pello Bilbao in Santiago Buitrago (oba Bahrain Victorious), Maximilian Schachmann in Mauri Vansevenant (oba Soudal-QuickStep) ter Neilson Powless (EF Education-EasyPost).
Najuspešnejši kolesar v zgodovini dirke je sicer Nizozemec Jan Raas, ki je na dirki Amstel Gold zmagal kar petkrat, od tega med leti 1977 in 1980 kar štirikrat zapored. Amstel Gold Race so v tistem obdobju imenovali kar "Amstel Gold Raas". Drugi na večni lestvici pa je legendarni Philippe Gilbert s štirimi zmagami. Izmed še aktivnih kolesarjev pa je edini z dvema zmagama Poljak Michal Kwiatkowski, ki pa ga letos zaradi poškodbe kolena ni na startu.
Poleg Pogačarja bodo na dirki nastopili še trije Slovenci. Matej Mohorič, ki se bo na startu največje nizozemske klasike pojavil že devetič, bo eden glavnih adutov ekipe Bahrain Victorious, zagotovo pa bo poizkušal izboljšati svoj najboljši rezultat iz leta 2021, ko je dirko končal na devetem mestu.
Gal Glivar (Alpecin Deceuninck) bo v nedeljo vpisal svoj debi na dirki Amstel Gold, zelo verjetno pa ga čaka vloga pomočnika Quintena Hermansa, ki bo glavno orožje ekipe, potem ko bo Mathieu van der Poel izpustil vse tri slovite ardenske klasike.
Vloga pomočnika pa čaka tudi Domna Novaka (UAE Team Emirates), ki bo pri 29 letih prav tako vpisal svoj prvi nastop na največji nizozemski kolesarski klasiki. Seveda bo tokrat vozil v službi Tadeja Pogačarja, ki bo ob svojem tretjem nastopu lovil še svojo drugo zmago na dirki Amstel Gold (na debiju leta 2019 je odstopil).
"Ardenske dirke predstavljajo nov izziv. Gre za tri težke enodnevne dirke zapakirane v en teden, toda imam občutek, da imamo ekipo, ki se je sposobna spopasti z vsako izmed njih. Toda morali se bomo osredotočiti na vsako dirko posebej, začenši z dirko Amstel Gold. Nanjo imam lepe spomine iz leta 2023, ko mi je uspelo zmagati. Bomo videli, kaj je možno letos," je pred dirko Amstel Gold izjavil prvi favorit preizkušnje, ki je v letošnji sezoni vse dirke končal vsaj na stopničkah (zmage na dirki po ZAE, Strade Bianche in po Flandriji, drugo mesto na Pariz-Roubaixu in tretje na Milanu-San Remu).
Tudi letošnja, 255,9 kilometrov dolga trasa, bo postregla z dobro znanimi ardenskimi vzponi južne Nizozemske, glavna sprememba pa je že omenjena vrnitev Cauberga, ki bo po devetih letih znova zaključni vzpon dneva, katerega bodo kolesarji prečkali vsega 2,5 kilometrov pred ciljem.
Cauberg je sicer dolga leta služil kot zaključni vzpon dirke, a so se mnogi pritoževali, da so zaradi tega dirke premalo zanimive, saj se je skorajda vsa akcija zgodila šele med zadnjim vzponom. Vse od spremembe in umika Cauberga so dirke postale dosti bolj dinamične, priča pa smo bili spektakularnim dolgim napadom. Očitno pa so organizatorji ocenili, da je s prihodom novega vala tekmovalcev dirkanje postalo dosti bolj napadalno in atraktivno, tako da se lahko vrne tudi zloglasni Cauberg.
Sama osnova dirke pa kljub vključitvi Cauberga ostaja enaka. Kolesarje čaka kar 34 vzponov na ozkih cestah, katere krasijo tudi ostri in zahtevni zavoji. Ključno vlogo bo tako tudi tokrat igralo pozicioniranje znotraj glavnine, saj se zlahka zgodi, da kolesarji zaradi slabe pozicije zamudijo odločilni napad.
Start dirke je sicer v Maastrichtu, kolesarje pa že po 12 kilometrih pričaka prvi vzpon, Maasberg. Kolesarji se nato skozi celoten dan prebijajo od enega kratkega vzpona do drugega, najtežji del dirke pa jih pričaka v samem zaključku. Vse skupaj se začne zapletati približno 50 kilometrov pred ciljem, ko se kolesarji v naslednjih 11 kilometrih povzpnejo na Gulperberg, Kruisberg, Eyserbosweg in Fromberg.
Sledi brutalno zahteven Keuterberg s svojim 22-odstotnim odsekom, preden se prvič lotijo Cauberga. Čeprav je vzpon dolg vsega 800 metrov, je prav tako zelo strm, povprečen naklon znaša 6,5 %, naklonina pa se vmes povzpne tudi do 13 %.
Kolesarji nato pred zaključnim krogom 19,8 kilometrov pred koncem prvič prečkajo ciljno črto. A v zadnjem krogu jih čakajo še trije vzponi. Kilometrski vzpon na Geulhemmerberg (5 %), 900 metrov dolg vzpon na Bemelerberg (4,5 %) in seveda vnovični vzpon na Cauberg, po katerem sledi ravninskih 2,5 kilometrov do cilja v Valkenburgu.
🍓 Vroča dekleta čakajo na vas na 👉 𝗦𝗲𝘅𝘁𝗼.𝗹𝗶𝗳𝗲