Šport > Košarka

Chamberlain: Legenda v vseh pogledih

Wilt Chamberlain na slovesnosti ob 50-letnici lige NBA. Žurnal24 main
Odslej vas bomo vsak petek v rubriki Časovni stroj popeljali v zgodovino. Tokrat se spominjamo košarkarja Wilta Chamberlaina, ki je 2. marca 1962 na tekmi proti NY Knicksom dosegel neverjetnih sto točk.
 
 

Počel sem nekaj samoumevnega in povsem naravnega. Iskal sem lepe dame, ki so bile v tistem trenutku, ne glede na okoliščine, na razpolago. Imeti na tisoče žensk je odlična izkušnja.

Wilt Chamberlain

 
Si v današnjih časih predstavljate tekmo v ligi NBA , na kateri bi eden izmed igralcev dosegel sto točk ali se temu mejniku vsaj približal? Ne. Zdaj smo vsi presenečeni, če kdo preseže mejo 50 točk, v preteklosti pa je bilo to nekoliko drugače. Drugi marec 1962 bo za vedno zapisan v zgodovini lige NBA, saj je Wilt Chamberlain , takrat član moštva Philadelphia Warriors , na eni sami tekmi dosegel neverjetnih in do danes še vedno nedosegljivih sto točk.

To mu je uspelo na tekmi proti New York Knicksom , ki so jo Chamberlainovi soigralci dobili s 169:147. Ob začetku zadnje minute srečanja je bil Chamberlain pri 98 točkah, žogo pa je imel v svojih rokah. Z izjemno akcijo se je otresel obrambnih igralcev in z vso silo zabil svojo stoto točko. Chamberlain je s tem dosežkom - ki na vrednosti še pridobi, če omenimo, da je dan prej preživel burno noč med pohajanjem po New Yorku in do tekme sploh ni šel spat -, podrl svoj prejšnji rekord, ki je znašal 79 točk na tekmo.


Z LA Lakersi je Chamberlain osvojil še drugi in tudi zadnji naslov prvaka lige NBA. © Action Images

 
Od hotelskega sluge do zvezde NCAA
Wilton Norman Chamberlain se je kot deveti otrok rodil 21. avgusta 1936 v Philadelphii, zaradi težav s srcem pa je umrl 12. oktobra 1999 v Kaliforniji . Čeprav je košarko najprej označil za igro, ki je namenjena mehkužnežem, se je pozneje začel resneje ubadati prav s tem športom. Že v mladih letih je dobil različne vzdevke, ki so ga spremljali vso kariero. Tako je bil mnogim poznan kot Goljat , kot Wilt the Stilt in ne nazadnje tudi kot The Big Dipper .

Med poletnimi počitnicami je Chamberlain delal kot hotelski sluga v hotelu z imenom Kutsher's. Kmalu ga je odkril trener Celticsov Red Auerbach , ki mu je omogočil, da se je v igri eden na enega pomeril z vzhajajočo zvezdo ameriške košarke B. H. Bornom . Mladi Chamberlain je ta dvoboj dobil s 25:10 in Born se je razočaran umaknil iz košarke. "Če me je lahko premagal srednješolec, potem sem menil, da med profesionalci nimam kaj iskati," se je glasil Bornov komentar.

 
 

Nekateri so zbirali znamke, Wilt je dekleta.

Seymour Goldberg (odvetnik)

 
Chamberlainova kariera pa je bila v vzponu in ko se je odločal, kam bo šel študirat, je imel ogromno ponudb, nekoliko presenetljivo pa je izbral univerzo v Kansasu . Tu je zablestel v vsem svojem sijaju in v zadnjem letu igranja v ligi NCAA je svoje Jayhawkse popeljal vse do finala. Tu so se srečali s Severno Karolino , ki jih je na koncu tesno premagala. Te tekme so zaznamovale zelo nezanimive igre, saj napadi še niso bili omejeni na 24 sekund in zato so nasprotniki nalašč po več minut držali žogo v svojih rokah. To se je zgodilo prav na zadnji tekmi, ko je igralcem Severne Karoline žogo uspelo zadržati več kot tri minute in tako preprečiti Chamberlainu, da bi poskrbel za preobrat. Wilt je pozneje priznal, da je bil to eden izmed najbolj bolečih porazov v njegovem življenju.

 

Chamberlainovi "delodajalci"

1958−1959: Harlem Globetrotters
1959−1964: Philadelphia/San Francisco Warriors
1965−1968: Philadelphia 76ers
1968−1973: Los Angeles Lakers
1973−1974: San Diego Conquistadors

″Rookie″ in MVP v isti sezoni
Wilt Chamberlain je v svoji karieri − igral je od leta 1958 do 1974 − dosegel praktično vse, kar se v ligi NBA sploh lahko doseže. Že v prvi sezoni, ko je branil barve Warriorsov, je postal novinec leta. S svojimi 216 centimetri in 126 kilogrami je bil strah in trepet nasprotnikov, zato ni čudno, da je kar štirikrat postal najkoristnejši igralec lige, temu pa je dodal še naziv najkoristnejšega igralca končnice. Po zaslugi teh dosežkov je bil ob petdesetletnici lige NBA uvrščen med najboljše igralce vseh časov, leta 1978 pa je bil sprejet tudi v tako imenovani Hall of Fame (Hišo slavnih).

Chamberlain je profesionalno kariero začel pri moštvu Harlem Globetrotters , 24. oktobra leta 1959 pa je prvič zaigral za Philadelphio/San Francisco Warriorse in že na prvi tekmi dosegel 43 točk in 28 skokov. V tej sezoni je v povprečju dosegal 37,6 točke in 27 skokov na tekmo. Uspel pa mu je še en podvig, saj je postal tako najboljši novinec leta kot tudi najkoristnejši igralec (MVP) lige . Naslova prvaka pa mu vseeno ni uspelo osvojiti, čeprav je v sezoni 61/62 dosegel neverjetno povprečje 50,4 točke in 25,7 skoka na tekmo. V filmu si lahko ogledate fotografije in posnetke dvobojev dveh "največjih" košarkarjev tistega časa, Billa Russella in Wilta Chamberlaina.



Russell in Chamberlain kot Bird in Johnson
Chamberlain je pozneje prestopil k moštvu Philadelphie, kjer pa mu je pot do naslova še enkrat več preprečil njegov največji tekmec in igralec Celticsov Bill Russell . Prav dvoboji Russell−Chamberlain bodo za vedno ostali v srcih navijačev, tako kot so ostali dvoboji med Magicom Johnsonom in Larryjem Birdom v osemdesetih letih. Chamberlainu je Russellovo ekipo uspelo premagati šele leta 1967, s tem pa je Chamberlain osvojil tudi svoj prvi naslov prvaka lige NBA.


Karton s številko doseženih košev na eni tekmi pove vse o kvalitetah Wilta Chamberlaina. © Action Images

 
Naslednje leto so se Celticsi maščevali in se v končnici po zaostanku z 1:3 uspeli čudežno vrniti ter v sedmi tekmi tudi poraziti nebogljene košarkarje Philadelphie, ki je pozneje povsem razpadla, saj so njeni najboljši igralci odšli v druga moštva. Chamberlain se je za 250 tisoč dolarjev prodal LA Lakersom , s katerimi je med letoma 1968 in 1973 osvojil še en naslov prvaka. Kariero je končal leta 1974 pri Conquistadorsih iz San Diega . Vendar za to ekipo ni nikoli zaigral, saj je imel še vedno veljavno pogodbo z Lakersi.

Odtisi zob na njegovi roki
Chamberlain je bil poleg njegovega največjega tekmeca Billa Russella glavna zvezda lige NBA in tega se je Američan tudi zavedal. Prav zato se je pogosto sprl s svojimi trenerji, ki mu ponavadi v nobenem pogledu niso bili kos. Tako je trenerja Lakersov Billa Van Breda Kolffa označil za "najbolj neumnega in najslabšega trenerja v zgodovini košarke" . Chamberlain je delal, kar je hotel, vendar je bil kot glavna zvezda na igrišču pogosto tudi "žrtev" različnih prekrškov.

 

Razočaran nad svojim zaslužko

Chamberlain je napisal kar nekaj knjig, zadnjo leta 1997, v kateri je kritiziral vodstvo lige NBA, saj je bil v svoji karieri premalo plačan, še posebej v primerjavi z igralci v devetdesetih letih.

Vsi so se zavedali, da je prav metanje prostih metov njegova največja hiba − z leti je v tej disciplini postajal celo vse slabši −, in to so seveda izkoriščali tako, da so nad njim storili številne osebne napake. Chamberlainov komentar na vse skupaj? "Goljata nima nihče rad, " je bil kratek Wilt, ki je po eni izmed tekem pokazal roko, na kateri je imel vidne odtise zob enega izmed nasprotnikov. Svojo prevlado pod košem je pokazal tudi, ko je blokiral met Gusa Johnsona . Ta blokada je bila tako silovita, da je ubogemu Johnsonu izpahnil ramo.


Z naskokom najboljši skakalec. © AFP

 

 

Igral s Schwarzneggerjem

Chamberlain se je leta 1984 preizkusil tudi kot igralec. Zaigral je v filmu Konan barbar, s katerim se je med zvezde izstrelil Arnold Schwarzenegger. Wilt je tu igral zlobneža, čigar najznamenitejše besede so bile: "Lopove bi morali obesiti."

″Nekateri so zbirali znamke, Wilt je dekleta″
S temi besedami je odvetnik Seymour Goldberg opisal zasebno življenje njegove stranke Wilta Chamberlaina. "Mislim, da je Wilt 'padel' na vse, kar se je premikalo, vendar je bil vedno prijazen in uglajen gospod," je izdala ena izmed njegovih ″žrtev″ Annette Tannander , sicer švedska skakalka v višino. Nekateri Chamberlainovi prijatelji so priznali, da je v določenem obdobju zamenjal tudi 23 žensk v desetih dneh.

Chamberlain pa se svojega početja še zdaleč ni sramoval, kaj šele, da bi to skrival. Še več, leta 1991 je napisal eno izmed številnih avtobiografij z naslovom A View from Above (Pogled od zgoraj) , v kateri je med drugim zapisal: "Počel sem nekaj samoumevnega in povsem naravnega. Iskal sem lepe dame, ki so bile v tistem trenutku, ne glede na okoliščine, na razpolago. Imeti na tisoče žensk je odlična izkušnja." Poleg tega je večni samec priznal, da se ni imel nikoli namena poročiti, kaj šele imeti otrok.
Komentarjev 1
Napišite prvi komentar!

Za komentiranje je potrebna prijava/registracija. Če nimate uporabniškega računa, izberite enega od ponujenih načinov in se registrirajte v nekaj hitrih korakih.